Moja petletna hčerka je bila po rednem sistematskem pregledu aprila 2022 napotena k logopedu, ker še ne izgovarja črke "r" ter ima težave z izgovorjavo črke "l" in šumniki. Termin pri logopedu je dobila v marcu 2024, ko bo že v šoli in ko bo verjetno že pravilneje govorila. Vedela sem, da so čakalne dobe za logopedske preglede dolge, nisem pa vedela, da tako zelo. Sprašujem se o smiselnosti pregleda čez skoraj dve leti, je sporočila slovenska mamica.

V Sloveniji je omejen dostop do logopeda v javnih zavodih  že vrsto let pereč problem in v Društvu logopedov Slovenije (DlogS) ugotavljajo občutno manjšo zastopanost logopedov v registru javne mreže, kot je evropsko povprečje. V slovenskih javnih zavodih je tako zgolj 10,4 logopeda na 100.000 prebivalcev, medtem ko je številka denimo v Franciji 39,4, v Italiji 20,8, na Nizozemskem 36,6, v Nemčiji 23,1 in v Španiji 19,2. Slabše stanje je recimo v Avstriji, kjer je 7,8 logopeda na 100.000 prebivalcev.

Zaradi premalo logopedov v javnih zavodih so dolge čakalne dobe. Veliko je sicer odvisno od regije, območja in števila izvajalcev priznanega programa v zdravstvenih domovih, vendar se čaka po vsej Sloveniji. "Trenutne čakalne dobe za logopeda, ki se v nekaterih delih Slovenije gibljejo tudi okoli dveh let za prvi pregled, so strašljivo dolge. Zagotovo ne pripomorejo k optimalnemu sodelovanju in napredovanju otroka v logopedski praksi," opozarjajo v organizaciji DlogS.

Pediatri v Sloveniji zaradi zgodnjega odkrivanja težav na govorno-jezikovnem in komunikacijskem področju na sistematskem pregledu pri 18 mesecih izpolnijo "Vprašalnik za starše dojenčkov in malčkov" in dobljeni rezultati so pokazatelj morebitne potrebe po napotitvi na zgodnjo logopedsko obravnavo. Komunikacija, govor in jezik se namreč vsakodnevno razvijajo že pri dojenčkih in malčkih ter nato dalje pri otrocih in najstnikih. "Znanstveno dokazano je, da v razvoju človeka obstajajo mejniki in kritična obdobja za razvoj ustreznega požiranja, govorne produkcije in jezikovnega procesiranja. Vsak mesec je lahko ključen za preprečitev poznejših zapletov s hranjenjem, razvojem govora ter uspešnostjo sporočanja, opismenjevanja in pismenosti," poudarjajo.

"Pomembno je, da rizične otroke prepoznamo ter da jih čim prej in dovolj zgodaj vključimo v logopedsko obravnavo, saj tako izkoristimo plastičnost možganov, ki omogoča učenje, in zgodnje predšolsko obdobje, ki je kritično za razvoj jezika. V zgodnjem obdobju se namreč v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika," so opisali v DlogS. "Do drugega leta starosti smo najbolj pozorni na razvoj komunikacije, ki vključuje uporabo gest, vzroke za komunikacijo, očesni stik, razvoj igre, jezikovno razumevanje in besedišče ter je povezan tudi z razvojem govora in jezika," so pojasnili. Tako je do drugega leta razlog napotitve k logopedu največkrat drugačen razvoj komunikacije, ko otrok na primer ne uporablja gest in/ali ne zna jasno sporočiti, česa si želi in česa ne, ne govori, ima majhen nabor besed ali se sooča s težavami z razumevanjem jezika.

"Pri tretjem letu so glavni vzroki za napotitev slabo razumljiv govor, skromen besednjak, kratke povedi (triletnik naj bi tvoril vsaj tribesedne povedi) in zatikanje (jecljanje), pozneje pa tudi težave na področju slovnice, pripovedovanja, izgovora glasov in vključevanja v igro vrstnikov," so nanizali. Medtem pa ob sistematskih pregledih petletnikov na nadaljnjo obravnavo k logopedom napotijo med 40 in 60 odstotkov otrok. Po opažanjih DlogS je pri navedeni starosti precej napotitev zaradi težav v artikulaciji, "vendar se s poznejšim poglobljenim logopedskim pregledom pogosto pokažejo tudi pridružene težave v govorno-jezikovni komunikaciji, denimo šibko besedišče, poenostavljena struktura stavka, skromna sintaksa ter težave pri rabi slovničnih pravil in v fonologiji".

Kdaj lahko starši posumijo, da otrok potrebuje obravnavo pri logopedu?

Ob določenih starostih lahko zasvetijo različni alarmi. "Eden od opozorilnih znakov je recimo to, da se otrok ob dopolnjenem prvem letu ne odziva na svoje ime, ne razume preprostih navodil in ne vzpostavlja očesnega stika. Obisk logopeda je vsekakor priporočljiv, če otrok okrog drugega leta še vedno ne govori in ne tvori preprostih fraz," priporočajo v DlogS. Pri treh letih starosti moramo biti pozorni, če malček še vedno ne govori ali če je njegov govor  drugi osebi težje razumljiv. Pri štirih letih je smiselna logopedska obravnava, če ima velike težave z jezikovno strukturo, kar pomeni, da ne uporablja predlogov, da težko išče besede, da še nima razvitih veliko glasov in da je govor še vedno nerazumljiv.

Če ste zaskrbljeni glede otrokovega govorno-jezikovnega razvoja, se posvetujte s pediatrom ali logopedom, sicer pa ni priporočljivo, da bi starši sami popravljali govorne težave. Po pojasnilih logopedinj iz DlogS "se lahko tako naredi več škode in se utrdi napačno izrekanje. Zelo pomembno pa je ozaveščanje, kako lahko starši ter vzgojitelji doma in v vrtcu spodbujajo govorno-jezikovno komunikacijo." Tako je v otrokovem prvem letu smiselno, da starši poimenujejo otroku poznane osebe in predmete, da mu pojejo pesmice in da opisujejo, kar delajo, ko ga denimo previjajo ali kuhajo. Okrog drugega leta starosti mu lahko pomagajo s knjigami in slikanicami, se ob njih pogovarjajo in otroku razložijo nerazumljive besede, svetujejo.

Obenem poudarjajo, da damo odrasli otroku največjo popotnico za prihodnost, če z njim govorimo pravilno. Zatorej ne govorite po otročje, saj so otroške besede drugačne od pravega govora in otroku otežijo učenje besed. Prav tako ni dobro uporabljati pomanjševalnic, kajti praviloma so daljše, otrok pa lahko sprva izgovarja le kratke in enostavne besede. Pomemben je tudi način. Preden otroku kaj poveste, počepnite in se spustite na njegovo višino. Z njim vzpostavite očesni stik, da bo pozornejši in vas bo lažje poslušal. Pazite, kako govorite – mlajši otroci počasneje dojemajo besedna sporočila, zato ob pogovoru z njimi prilagodite hitrost govora. Primerno je, da svoj govor nekoliko upočasnite, prav tako dajte otroku dovolj časa, da lahko vaše sporočilo razume in se nanj ustrezno odzove, priporočajo v DlogS.

Prav tako je koristno, da ne delate stvari namesto otroka, temveč da mu raje pustite, da samoiniciativno prosi za pomoč oziroma da se uči iz lastnih izkušenj. "Dobra priložnost za spodbujanje govorne-jezikovne komunikacije pri mlajših otrocih so ravno vsakodnevne rutine, kot so kopanje, oblačenje in hranjenje. Ponujajo številne priložnosti za spontano učenje govora in jezika, ko starši opisujete, kaj počnete ali kaj vidite, in ko komentirate bodisi z eno besedo bodisi z uporabo kratkih stavkov. Otroci tako slišijo uporabo jezika v različnih konkretnih situacijah," so opisale logopedinje. Otroku med učenjem govora in jezika tudi ne zastavljajte vprašanj. "Tako na primer ne sprašujte 'Kaj pa zdaj ješ?', temveč recite: 'O, banana. Ješ banano.' Pretirana uporaba vprašanj v pogovoru z otrokom lahko namreč deluje ravno nasprotno, saj prekinja komunikacijo," so razložile.

Po pojasnilih logopedinj iz DlogS je sočasno zelo spodbudno, če otroku sledite v njegovih zanimanjih in če ne preusmerjate njegove pozornosti na svoje ideje. "Če z otrokom gledate knjigo in je opazil metulja, komentirajte to, in ne denimo narisane mačke, ki se morda nanaša na vsebino ali ki je všeč vam. Hkrati svetujemo, da ponovite ali pravilno dopolnite otrokove izjave, če niso slovnično pravilne in če so pomanjkljive. Ob tem velja poudariti, da otroka ne popravljajte, temveč le nudite pravilen jezikovni model njegove izjave. Če otrok na primer reče 'Letalo!', lahko dodate 'Ja, letalo leti!', če izjavi 'Žoga skaka', lahko ponovite ustrezno: "Ja, žoga skače." Pogovor med starši in otrokom naj sicer poteka čim bolj naravno, zato tovrstno strategijo vseeno uporabljajte zmerno," so pozvale.

Zadnje čase prav tako opažajo, da starši uporabljajo pripomočke za spodbujanje govora in komunikacije pri otrocih (pravljice, kartice, igrače), vendar se ob vključitvi v logopedsko obravnavo izkaže, da jih brez strokovne usmeritve niso ustrezno uporabljali. Seveda pa je ključno, da se tovrstna pomagala pravilno uvajajo in da po potrebi še vedno poiščete pomoč logopeda.

A dejstvo je, da je v Sloveniji premalo logopedov, čakalne dobe v javnih zavodih so predolge, starši pa se po pomoč za otroke obračajo k zasebnikom, če si to lahko privoščijo. Ob predolgih čakalnih dobah zaradi pomanjkanja in omejenega dostopa logopedov namreč "vsakodnevno nastajajo dodatni zapleti in težave, ki bi se jim lahko izognili z zadostno in pravočasno obravnavo. Pozna obravnava od terapevta, pacienta, njegove družine in zdravstvene blagajne terja mnogo več vložka, učinki terapije pa so morda občutno manjši, kot bi lahko bili ob pravočasni intervenciji."

Pravočasna logopedska obravnava je ključna predvsem pri otrocih s posebnimi potrebami in razvojnimi težavami. "Pri njih so posledice nepravočasne logopedske obravnave težav s požiranjem podhranjenost in dehidracija, izguba mišične mase, nezadosten psihomotorični razvoj zaradi slabe prehranjenosti, zamujeno obdobje za sprejemanje hrane različnih konsistenc in učenje veščine hranjenja, povečan stres in zaskrbljenost v družini, izgorevanje staršev in sorojencev, razvoj pridruženih bolezni in socialna izključenost," so izpostavili v DlogS. 

Med posledicami nepravočasne logopedske obravnavane motenj govora in jezika pri otroku pa so avtomatizirani trdovratni vzorci govora, potenciranje težav v komunikaciji zaradi napačnih odzivov okolja, slabo usvajanje besednega zaklada ter težave pri izgovarjanju in naglašanju. Ne razvija se osnovni govor, težave so pri opismenjevanju, sporazumevanju in v šoli, kar se lahko izrazi tudi v vedenju. Posledice so socialna izključenost, povečan stres v družini, med partnerjema in v odnosu do sorojencev.

Kje so vzroki in kje so rešitve?

Logopedov primankuje tudi zaradi premalo razpisanih mest na fakultetah. Premalo se jih izobrazi in posledično ostajajo razpisana delovna mesta v javnih zavodih prazna. V DlogS si želijo, da bi se povečala dostopnost ustrezne diagnostike in obravnave. Med drugim si prizadevajo za izboljšanje konkurenčnosti poklica logoped, za večjo dostopnost specializacij in izobraževanja ter za ustanovitev strokovnega telesa za strateško in poenoteno načrtovanje ciljev in izvajanje ukrepov. V prihodnost sicer zrejo nekoliko bolj optimistično in z nekaj več upanja, saj se zadeve vendarle premikajo.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport denimo opažajo, da vrtci in šole že dalj časa opozarjajo, da ne morejo dobiti kadra s področja surdopedagogike oziroma logopedije; nekaterim otrokom zaradi njihovih potreb namreč pripada strokovna pomoč v okviru vrtca in šole. Po preverbi na zavodu za zaposlovanje so tudi na ministrstvu oni opazili velik primanjkljaj, kajti na razpisana delovna mesta skorajda ni bilo odziva. Avgusta 2019 je bilo namreč objavljenih 21 prostih delovnih mest za logopede, a nobene prijavljene osebe, ki bi zaposlitev iskala, leto prej, avgusta 2018, sta bili prijavljeni le dve osebi.

Po njihovih navedbah so sprejeli več ukrepov, ki se uvajajo postopoma. Med drugim gredo načrti v smeri preventive in zgodnje obravnave otrok, izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcih in šolah ter učinkovitega sistema dela z otroki s posebnimi potrebami. Izvajalcem dodatne strokovne pomoči želijo zagotoviti ustrezne delovne razmere, da bi preprečili odliv strokovno usposobljenih kadrov, še posebej mladih, in motivirali ustrezno usposobljene za zaposlitev na delovnih mestih izvajalcev dodatne strokovne pomoči.

Medtem je dejavno tudi ministrstvo za zdravje. Dalo je pobudo za povečanje števila vpisnih mest na fakulteti za tri mesta, z 12 na 15, in za leto 2022/2023 so razpisana dodatna mesta. Sicer število logopedov  od leta 2010 narašča po deset letno, s 63 leta 2010 na 131 letos, so dodali in napovedali, da bodo dodatne ukrepe uvajali celostno glede na pripravljajočo se Strategijo za trajnostno upravljanje razpoložljivosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev za delo v okviru javne zdravstvene službe in Strategijo razvoja primarnega zdravstvenega varstva.