Kako lahko starši opazimo, da se otrok nepravilno drži, da ni popolnoma vzravnan?

Drža v grobem pomeni usklajeno gibanje celotnega telesa in večini se kontrolira nezavedno. Na njo vplivajo fizično stanje telesa, značajske in podedovane značilnosti, čustveno in psihološko doživljanje posameznika. Telesne nepravilnosti, ki se kažejo kot slaba drža, nastajajo počasi in jih je težko opaziti, ker otroka starši opazujejo vsak dan. Potrebujemo znanje in izkušnje. Starši najpogosteje opazijo spremembe pri hoji ali se jim zdi, da otrok nenavadno teče ter izvaja določene aktivnosti na drugačen način kot sovrstniki. Največ motenj v drži opazijo pediatri ob sistematičnem zdravniškem pregledu, profesorji športne vzgoje, trenerji ostalih športnih aktivnosti, ki jih otrok obiskuje.

Kaj je najpogostejši vzrok nepravilne drže pri otroku?

Najpogostejši vzroki za slabo držo pri otrocih so poškodbe ali motnje v živčno-mišičnem razvoju otroka. Pri zdravih otrocih je povzročitelj slabe drže sedeč in fizično neaktiven način življenja. Telefoni, tablice in ostala tehnologija pogosto zamotijo otroka, da obsedi v slabi drži za dlje časa. Ob takšni zaposlitvi možganov, telo enostavno pozabi, da se mora premakniti. Slabo držo povzročajo tudi enostranski športi (tenis, badminton, igre z žogo), kadar otroci začnejo intenzivne treninge zelo zgodaj, treningi pa niso prilagojeni starostnemu razvoju otoka. Učenje različnih instrumentov prav tako zahteva dolgotrajno enolično sedenje, ki lahko slabo vpliva na držo pri otroku.

Ali lahko sključenost oz. nepravilna drža povzroča zdravstvene težave otroku? Ga lahko sčasoma začne boleti križ, hrbtenica?

Sključena drža najprej vpliva na dihanje, ki sčasoma postane plitko, in pljuča ne predihajo dovolj. To lahko vodi do pogostejših respiratornih okužb in obolenj. Pogosta sključenost v dnevnih aktivnostih lahko privede do bolečin v celotni hrbtenici in sklepih. Vendar pa je bolečina pri otrocih v dobi rasti redko opažena, Pri otrocih je najpogostejši simptom slabe drže pretirana utrujenost. V zadnjih letih je znano, da dolgotrajna sključena drža ali bolje rečeno zaprt položaj prsnega koša vpliva na čustveno doživljanje, saj lahko privede so občutka tesnobe, pritiska v prsnem košu in anksioznosti.

Ali lahko držo med odraščanjem še korigiramo? Kako?

Držo lahko korigiramo v vseh življenjskih obdobjih. Razlikuje se samo način dela in rezultat, ki ga na koncu dosežemo. Pri otrocih, ki so v obdobju rasti, moramo delovati zelo previdno, saj če izgubimo njegovo motivacijo, smo zgubili možnost napredka. Korekcija se sestavi na podlagi podrobne analize drže, ki jo opravi strokovna oseba ob natančnem pregledu statičnih položajev in načinov gibanja telesa v odnosu z anatomskimi odstopanji. Ugotovi se, katera anatomska struktura se ne odziva pravilno, je šibka ali premočna, se nepravilno odzove. Na podlagi tega se potem sestavi specifičen trening, prilagojen samo enemu otroku. Pri majhnih otrocih korekcijo poskušamo izvajati preko igre, različnih aktivnostih s terapevtom. V kasnejših starostnih obdobjih pa lahko otrok izvaja vaje sam ali s starši in ga fizioterapevt občasno spremlja in prilagaja vaje trenutnemu stanju. Na držo vplivajo tudi čustva in samopodoba otroka, zato otroke ne smemo neprestano opozarjati na držo, ker jim s tem lahko povzročimo dodatni pritisk. Bodimo obzirni in se spomnimo, kako smo se počutili, kadar so nas starši neprestano opozarjali.

Kakšne vaje za hrbet priporočate našim šolarjem, ki dolgo sedijo v šoli in potem se še doma učijo sede?

Priporočam, da so otroci čim več zunaj na igralih, poligonih, prosto tekajo naokoli in se samo igrajo brez določenih pravil. To se mi zdi najpomembnejše. Otroci, ki so zdravi in v dobri kondiciji, ne potrebujejo posebnih vaj, saj je prosto gibanje dovolj. Pri otrocih, ki veliko sedijo in so pogosto sključeni, pa priporočam raztezne vaje prsnega koša, hrbta, vaje za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic. Najboljše rezultate bomo dosegli, če bomo veje kombinirali z dihalnimi vajami. Med aktivnostmi, ki zahtevajo veliko sedenja, lahko uvedemo aktivne pavze, med katerimi se otroci raztegnejo, predihajo, prekrvavijo telo in se vrnejo k učenju.

Jim lahko ob nepokončni drži, nezravnanosti pomagamo starši z masažo? Obstajajo za to določeni prijemi, ki spodbudijo prekrvavitev, okrepijo mišice?

Masaža je vsekakor dobrodošla. Če starši z njo začnejo že pri dojenčku, je to odlično, saj spodbuja zdrav živčno-mišični razvoj. Z različnimi masažnimi tehnikami pomagamo telesu, da se zgradijo močne kosti in da se gibalni sistem že pri dojenčku poravna v pravilni položaj. Masaža pa ima še veliko drugih pozitivnih učinkov. V domačem okolju je masaža namenjena prijetnemu preživljanju časa. Je povezovanje otrok in staršev preko dotika ter dobra psihofizična podpora, ki sprosti otroka. Prijetno domače okolje dobro vpliva na zdravo samopodobo pri otroku, in to se pozna tudi na otrokovi drži. Kadar se pojavijo težave z držo, pa menim, da otroci potrebujejo strokovno podporo fizioterapevta ali druge strokovne osebe.

Ali imajo otroci v Sloveniji večinoma slabo držo? Pripomore k temu tudi nošenje težke torbe na ramenih?

Otroci v Sloveniji imajo z leti vedno več težav z držo. Vzrok temu je sprememba dnevne rutine in načina življenja, ki ga trenutno živimo. Mislim, da na držo otrok bistveno bolj vpliva prekomerna uporaba telefona in ostale tehnologije kot torba. Nošenje torbe na eni rami pa spreminja telesno držo tako pri otrocih kot odraslih. Meni se zdi bolj pomembno, da starši otokom kupijo kakovostne čevlje. Zadnje čase opažam, da nekakovostni modni copati in čevlji spreminjajo držo pri otrocih. Ko se zvrnejo stopala, se zvrne celo telo.

Koliko gibanja in kakšne športne aktivnosti priporočate otrokom in mladim, da se prepreči nastanek nepravilne drže?

Priporočam, da se jim uredi prostor za učenje tako, da je sedenje optimalno. Lahko se uporabljajo tudi žoge za sedenje. Tudi sedenje je lahko aktivno. Izpostavila bi otroke, ki obiskujejo glasbene šole in veliko časa vadijo instrument, ki zahteva specifično držo. Pri teh otrocih moramo biti pozorni, da ima vsakodnevno tudi dovolj gibanja ali plezanja po poligonih, kjer se okončine in hrbtenica lahko sprostijo. Otroci, ki so v dobri fizični kondiciji, ne potrebujejo dodatnih vaj za držo.

Včasih so učitelji svetovali, da naj imamo med poukom roke zadaj na stolu, da bomo vzravnano hodili. Se priporoča to še danes?

Po večurnem sključenem sedenju je dobrodošlo, če nas kdo opozori, da vzravnamo trup in položimo roke na hrbet. Tako se raztegne ramenski obroč, odpre prsni koš in poglobi dihanje. Ni pa treba, da otrok dolgo vztraja v tem položaju. S tem le spodbudimo, da se zave svojega telesa. Za popravljanje slabe drže pa ta ukrep ni dovolj.