Še posebej malčki, ki obiskujejo vrtce, so v zimskem obdobju na udaru zaradi prehladov in bakterijskih ali virusnih obolenj. Čas, ko se zaradi nizkih zunanjih temperatur in vremenskih razmer večinoma zapiramo v tople notranje prostore, prinaša kot posledico hitrejše širjenje okužb. Še posebej pri manjših otrocih se okužbe hitreje širijo, saj malčki še ne poznajo dobro higienskih standardov in primernega vedenja, kot je kultura kihanja in kašljanja ali redno umivanje rok. 

Zato je pomembno, da jih že od samega začetka poskusimo tega naučiti in jim ob vsakem prihodu domov najprej umijemo roke. Ravno tako je pomembno, da zaprte prostore večkrat na dan prezračimo in se – če se le dobro počutimo – z otrokom dnevno odpravimo na sprehod na svež zrak. 

Katera so najpogostejša zimska obolenja pri otrocih?

Bronhiolitis

Izbruh tega virusa se najpogosteje pojavlja na začetku jeseni in vse do pozne pomladi, povzroča pa okužbo pljuč in dihalnih poti. Večinoma gre za virusno okužbo, ki povzroči vnetje v malih dihalnih poteh. Najpogosteje dokažemo okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, približno tretjino okužb pa povzročijo drugi virusi. 

Med najbolj ogrožene spadajo majhni otroci, saj so njihove dihalne poti  ozke, tako da lahko otekanje stene bronhijev kritično zoži svetlino. Dojenčki in majhni otroci ne zmorejo dolgotrajnega povečanega napora ob dihanju. Dodatno težavo pa predstavljata tudi odklanjanje tekočine in sluz v nosu.

Trebušna gripa

Trebušna gripa ali gastroenteritis je zelo pogosta okužba, ki jo običajno spremljajo driska, krči v trebuhu, slabost in bruhanje, v večini primerov pa tudi blago povišana temperatura. Vzroki za trebušno gripo so lahko različni virusi (in nekatere bakterije), ki okužijo prebavni sistem. Prvi simptomi trebušne gripe so blaga vročina, slabost in bruhanje, ki trajajo dva do tri dni. Nato se pojavi tudi driska, ki običajno traja 1–4 dni, odvisno od vzroka, lahko pa traja tudi vse do deset dni. 

Pri starejših otrocih je bruhanje običajno glavni simptom bolezni. Ob hudem ali pogostem bruhanju, krvi ali sluzi v blatu, temperaturi nad 39 C ter močnih krčih v trebuhu obvezno obiščite zdravnika. Prav tako bodite pozorni na simptome dehidracije, kot so suha usta, malo ali nič uriniranja in močna ter nenavadna zaspanost. 

Streptokokna angina

Čeprav streptokoka angina sama po sebi ni nevarna bolezen, lahko povzroči zelo hude zaplete, če je ne zdravimo. Med temi zapleti so npr. škrlatinka, tonzilitis, sinusitis in okužbe ušes. Sproži lahko tudi okvaro ledvic (nefritis) in revmatično vročino – ta je lahko zelo resna. 

Znaki in simptomi streptokokne angine so povišana telesna temperatura (nad 39 C), bolečine v žrelu pri požiranju, ki je lahko tako močno, da je moteno požiranje sline, in oteženo dihanje, starejše otroke lahko spremlja tudi glavobol, mlajše pa boli trebušček, tudi bruhajo, bezgavke so otečene ter pordele, prav tako tudi nebnici. 

Najboljši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje vseh okužb je pravilno in pogosto umivanje rok, potrebno je dovolj počitka, priporočljivo je pitje velike količine tekočine (čajev, nesladkanih sokov), jesti je treba blago hrano, najboljša izbira so juhe, priporočljivo je grgranje slane vode, vlažimo zrak v prostoru, kjer se nahajamo.

Bodite pozorni na vedenje in počutje otroka

Pri vsaki bolezni sta najpomembnejši spremljanje simptomov in pravočasno prepoznavanje nevarnosti bolezni. Spremljajte videz in vedenje otroka ter njegovo počutje. Če je temperatura telesa pod 38 stopinj Celzija in je otrok radoživ, se igra, lepo je in pije, potem ni razloga za preplah in lahko pediatra pokličete za posvet po telefonu ali ga kontaktirate po elektronski pošti. 

Če pa ima otrok visoko telesno temperaturo, kar pomeni 39 stopinj Celzija ali več, je nezadovoljen, razdražljiv, jokav, nima apetita, zavrača pitje tekočin, ima izrazito bledo kožo ali izpuščaj, suha usta ali bel jezik, je zaspan in utrujen, neodziven, težko in plitko diha ali se pojavi prekomerna in nenadzorovana driska ali bruhanje, pa je vsekakor nujno, da se naročite in zglasite na pregled pri osebnem pediatru otroka. 

Izjemno pomembno je redno čiščenje noska

Zamašen nos je pri dojenčkih in vrtčevskih otrocih izjemno pogosta nevšečnost. Predstavlja pa lahko precej večjo težavo kot pri odraslih, saj otroku oteži dihanje, spanje in hranjenje. Iz nosne votline se virus lahko širi tudi proti ušesom, sinusom, grlu in pljučem ter tako povzroči neprijetne in nezaželene zaplete. 

Vnetja zgornjih dihalnih poti namreč pogosto vodijo do vnetja srednjega ušesa, saj se zapre prehod med ušesom in žrelom. S čiščenjem noska zmanjšamo količino sluzi in možnost, da se prehod med ušesom in grlom zapre. Ker pa si majhni otroci in dojenčki sami še ne znajo čistiti nosu, moramo za to poskrbeti mi. Pri tem si lahko pomagamo z izpiranjem nosne votline s fiziološko raztopino.

Čiščenje noska tudi kot preventiva 

S spiranjem površine nosne sluznice utekočinimo in odstranimo odvečno sluz, alergene, trdne delce iz ozračja in patogene. Tako lahko zmanjšamo število prehladov in spremljajočih zapletov za polovico. Poleg tega da otroku redno čistimo nos, lahko obolenja preprečimo tudi tako, da redno umivamo njegove roke. Otroci se namreč pogosto dotikajo oči in nosu ter dajejo roke v usta, s čimer lahko prenesejo okužbo. Prav tako je pomembno, da umivamo igrače.