Eden od staršev ima pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec ali izvenzakonski partner, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti iz službe. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja torej določajo, da nego otroku primarno zagotovi tisti od staršev, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotovi nego brez zadržanosti od dela. Le v primeru, če ni mogoče – na primer, ko je eden od staršev bolan in sam na bolniški – lahko nego otroku zagotovi drugi od staršev, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Nadomestilo za nego pripada staršem do polnoletnosti otroka. Za ugotavljanje upravičenosti do nege prvih sedem oziroma 15 delovnih dni je pristojen pediater, pri čemer mora ugotoviti, ali lahko nego zagotovi drugi od staršev brez zadržanosti iz službe. O okoliščinah ga mora seznaniti mamica ali očka, ki uveljavlja pravico do nege. Pri zagotavljanju nege za otroka sta enakopravna, kar pomeni, da ima pravico do nege tako oče kot mati. Ne moreta pa biti zaradi nege otroka oba starša istočasno odsotna z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi, če sta ločena. Namreč, nič ne spremeni dejstva, da starša nimata enakega prebivališča, so razložili na ZZZS.

Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, veljavni predpisi izrecno ne določajo, da mora biti zadržan od dela ravno on. Je pa skladno z veljavnimi predpisi lahko eden od staršev začasno zadržan od dela s pravico do nadomestila plače le za tisti delovni čas, za katerega drug od staršev ne more zagotoviti nege brez zadržanosti od dela. To pomeni, da starš, ki dela s polnim delovnim časom, ne more biti odsoten z dela zaradi nege, ko se starš, ki dela s skrajšanim delovnim časom vrne domov iz službe. "Seveda je vsak primer potrebno obravnavati posebej, pri čemer mora pediater upoštevati dejansko odsotnost starša od doma – torej čas, ko dela, in čas, ki je potreben za pot na in iz službe domov," so poudarili na ZZZS. Če mamica za štiri ure recimo dela v Ljubljani in ji pot v službo in nazaj vzame skupno dve uri, lahko očka uveljavlja nego za skupno šest ur.

Prav tako starš na porodniškem ali starševskem dopustu, praviloma lahko neguje tudi drugega otroka, ki potrebuje nego zaradi bolezni ali poškodbe. "Vendar je potrebno vsak takšen primer obravnavati individualno in ugotoviti, ali je mogoče prišlo do situacije, ko na primer mati na porodniškem dopustu zaradi objektivnih razlogov ne more zagotoviti nege otroku. To pomeni, da je potrebno ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego," so pojasnili na ZZZS.

Ko je otrok v bolnišnici ...

Starši imajo sicer pravico biti ob otroku, ko je v bolnišnici, vendar samo do dopolnjenega petega leta starosti, čeprav je otrok po Konvenciji po otrokovih pravicah do 18. leta starosti. Njena podpisnica je tudi Slovenija. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se krije le strošek bivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku, ampak torej samo do njegove starosti pet let. Krijejo se stroški nastanitve in prehrane.

Nega oziroma nadomestilo plače pa slovenskim staršem ne pripada, kar že vrsto let sproža velike polemike. "Otroku, ki je hospitaliziran, nego zagotovi izvajalec zdravstvene dejavnosti. Zato staršem nadomestilo plače za nego ne pripada, ko je otrok hospitaliziran," so razložili na ZZZS. Tudi drugi pristojni (za zdaj še) kot razlog navajajo, da otroke neguje osebje v bolnišnici, in po mojih izkušnjah pediatri in medicinske sestre res zelo lepo poskrbijo za malčke. Vendar vsi starši vemo, da nas bolan otrok (predvsem, če je mlajši) najbolj potrebuje ob sebi, in zato smo z njim, če je le mogoče. Vzamemo si dopust (plačan ali neplačan), če nam ga odobrijo, prosimo osebnega zdravnika za lažno bolniško, če se nam jo upa dati, ali se drugače dogovorimo z delodajalcem, če je mogoče in če ima posluh.

"Pri odobritvi nege se ugotavljajo vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer izhajamo iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego. V praksi namreč lahko pride tudi do primerov, ko eden od staršev, ki je nezaposlen, upokojen, na starševskem dopustu, dela s skrajšanim delovnim časom in podobno ne more zagotoviti nege bolnemu otroku. Takšne posebne oziroma izjemne razloge mora dokazati starš, ki uveljavlja pravico do nege," so poudarili na ZZZS.

Obetajo se spremembe

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja primarno določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, natančneje pa na podlagi navedenega zakona Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje načrtuje tako imenovano zdravstveno reformo oziroma spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "V sklopu priprave novega zakona bo prišlo do dopolnitev pravice, ki danes predvideva sobivanje enega od staršev z otrokom, ko je hospitaliziran. In sicer bo temu staršu priznana pravica do bolniške odsotnosti," napovedujejo na zdravstvenem ministrstvu.

"Celotna pravica do sobivanj bo v novem zakonu celovito urejena. Zato čiste preslikave na tem področju ni mogoče enostavno podati. Nov predlog zakona uvaja namreč novost, in sicer nadomestilo za sobivanje. Za ta primer je predviden odmerni odstotek 80-odstotkov od osnove, tako kot pri nadomestilu za nego ožjega družinskega člana. Pri obeh razlogih gre za nadomestilo, ki ga bo prejemal zavarovanec zaradi pritegnitve k zdravstvenemu primeru druge osebe (otoka, partnerja)," so dodatno pojasnili na ministrstvu.

Zakon je v pripravi. Predvidoma marca in aprila bo zakonski predlog v javni razpravi, na vladi bo obravnavan junija letos, v državnem zboru pa v jesenskih mesecih, so dodali na zdravstvenem ministrstvu. In kakšni bodo stroški? Na ZZZS ocenjujejo, da bi morebitna širitev pravice do nege tudi na primere, ko je otrok v bolnišnici, zahtevala tudi povečanje zdravstvenih izdatkov za okoli pet milijonov evrov letno, in sicer ob predpostavki, da bi imel eden od staršev pravico do nege hospitaliziranega otroka do dopolnjenega petega leta starosti in da bi povprečna dolžina nege hospitaliziranega otroka trajala 2,5 dneva. V letu 2018 je namreč povprečno sobivanje ob otroku, ki je bilo plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja trajalo ravno 2,5 dneva.

Bila sem ob sinu v bolnišnici in ne predstavljam si, da bi bil sam

Bila sem na porodniški, ko sem bila v bolnišnici s starejšim sinom, ki je imel pljučnico. Čez dan sem bila z njim jaz, ponoči očka. Mlajšega sem še dojila, zato sem morala odhajati domov. Spominjam se, da so bili ob vsakemu otroku starši, večinoma mamice, pa tudi očki, ali starši starši. Sami so bili mladostniki, ki si morda niti več ne želijo in ne potrebujejo staršev stalno ob sebi. Ampak ob mlajših je bil vedno nekdo od domačih tako podnevi kot tudi ponoči.

Težko si predstavljam, da bi takrat triletnega sinčka pustila samega v bolnišnici, da mu ne bi bila v oporo in tolažbo, da mu ne bi nudila materinske ljubezni, topline, sočutja. Bolan otrok nas najbolj potrebuje in res upam, da bodo kmalu, kmalu uveljavljene spremembe zakonodaje. Tako medicinske kot psihološke in sociološke raziskave so pokazale, da bolni otrok praviloma hitreje okreva, če so ob njem starši. Bolnišnica je tuje okolje in stres ob sprejetju v bolnišnice je za otroka manjši, če ima ob sebi starše.

Gre za otroka – da je starš lahko ob njem v bolnišnici, je dejansko pravica otroka in ne starša. In da ne bo pomote – zdravstveno osebje se zelo trudi in lepo skrbi za malčke, ampak mamica in očka pa sta le mamica in očka, kajne?