Delež otrok, ki bi potrebovali ortodontsko obravnavo, je razmeroma velik. Giblje se nekje od 40 do 60 odstotkov in pri približno polovici med njimi ne gre za vplive okolja, temveč za prirojene oziroma genetsko pogojene napake oziroma odstopanja, je razložila Gordana Čižmek, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva.

Pri nekaterih otrocih gre za manjše, pri drugih za težje nepravilnosti; pri slednjih je smiselno otroka napotiti k ortodontu še v razvojni dobi, torej med šestim in 10. letom starosti. Tedaj lahko namreč pri težjih primerih še ujamejo obdobje, ko lahko z zgodnjo fazo ortodontske obravnave usmerjajo rast čeljustnic in razvoj obraza ter tako zmanjšajo ali v celoti odpravijo prisotno čeljustno-ortopedsko nepravilnost. "Če je po izrasti stalnih zob treba nadaljevati ortodontsko obravnavo, so to v večini popravki odklonov v položaju zob. Manjkrat se je treba odločiti za izdrtja stalnih zob in je manj zahtevna morebitno potrebna kirurško-ortodontska korekcija zelo težkih skeletnih nepravilnosti," je pojasnila.

Po zaznavanju zobozdravnice za otroke in mladino v ordinaciji Sočutno zobozdravstvo v Črnomlju, Urške Šavli, dr. dent. med., je dandanes čedalje več povpraševanja po ortodontski obravnavi tudi, "ker so vse višje estetske zahteve, ker je večja zavest o zdravem in lepem nasmehu, ker mnogo pacientov moti že manjša rotacija zoba".

Določen vpliv pri pogostejšem razvoju ortodontskih nepravilnosti ima tudi moderen način življenja. "Prvi razlog je prehrana, ki je premehka in preveč kuhana. Žvečenje ni več dovolj učinkovito, kar ima za posledico manjšo čeljust in tesno stanje zob. Drugi razlog je karies, kajti v naši prehrani in pijači je preveč sladkorja. V nekaterih primerih pride do prezgodnje izgube mlečnih kočnikov, kar ima za posledico pomanjkanje prostora za izraščanje stalnih zob in slabši razvoj čeljusti," je opozorila.

Pomemben dejavnik pri razvoju čeljusti so alergije in obolenja, "ki mnogim otrokom otežujejo dihanje na nos, kar je neizmernega pomena za razvoj obraza. Namreč, dihanje na usta zaradi povečanih mandljev ali neprehodnega nosa je nenaravno in ima za posledico preozko zgornjo čeljust, naprej pomaknjeno spodnjo čeljust ter dolg in ozek obraz. Pojavi se križni griz." Primeren razvoj čeljusti pa spodbuja dolgo dojenje, "daljše kot eno leto, česar pa je v naši družbi malo zaradi odhoda mamic v službo po enem letu starosti".

Priporočila zobozdravnice Urške Šavli za zdrav razvoj čeljusti in lep nasmeh: starši naj pri otroku spodbujajo skrbno higieno zobkov, ki poleg ščetkanja vključuje tudi nitkanje, in naj poskrbijo za redne kontrole pri zobozdravniku že od otrokovega prvega zobka dalje. Skrbijo naj za primerno prehrano in pijačo z manj sladkorja ter dajejo otrokom trdo hrano (surove korenčke, jabolka, kruhovo skorjo in drugo hrano, ki jo je treba pošteno prežvečiti). Prav tako je pomembno, da ste pozorni na otrokovo dihanje – edino pravilno je skozi nos, medtem ko so usta zaprta. Idealno je tudi, če mamica lahko doji dlje kot eno leto, dude in stekleničke pa je treba ukiniti najpozneje do dveh let starosti.

Tveganje za pojav nepravilnosti je torej možno tudi zmanjšati ob opustitvi določenih navad, ki lahko prav tako vplivajo na rast čeljustnic in razvoj obraza ter ki so predvsem značilne pri malčkih in v zgodnjem obdobju otroštva. Smiselno je preventivno ravnanje, s katerim lahko pozitivno vplivamo na razvoj čeljusti in zobovja ter vsaj delno zmanjšamo tveganje za razvoj večjih nepravilnosti.

Ortodontka Gordana Čižmek je posebej izpostavila podaljšano uporabo dude ali/in sesanje palca ter opozorila na težave predvsem pri otrocih s pogostimi vnetji dihal, ki imajo zaradi oteženega dihanja skozi nos več odprta usta. Posledica omenjenega je pogosto zaostajanje zgornje čeljustnice v rasti v širino, spodnja pa ostaja manjša in bolj nazaj postavljena v obrazu. V izogib razvoju nepravilnosti starše poziva, naj spodbujajo otroka pri opustitvi tovrstnih razvad. Če jim uspe, da otrok odpravi neustrezne navade pred izrastom stalnih zob, lahko tako preprečijo prenos nepravilnosti iz mlečnega v stalno zobovje, s čimer se lahko izogne potrebi po dolgotrajni čeljustno-ortopedski obravnavi, je poudarila.

Sicer pa je ortodontija v zadnjih letih zelo napredovala in dandanes je na voljo precejšnja paleta različnih ortodontskih aparatov. Že dolgo so v uporabi klasični snemni, ki so predvsem primerni za usmerjanje rasti čeljustnic in pomagajo v zgodnjem obdobju menjavanja zob iz mlečnih v stalno denticijo, torej med šestim in 12. letom starosti. Nesnemni oziroma fiksni ortodontski aparati so namenjeni popravilu položajnih nepravilnosti zob in manjših odklonov v odnosu med čeljustnicama ter pripravi na ortognat kirurški poseg v primerih težjih skeletnih nepravilnosti in načrtovanega kombiniranega kirurško-ortodontskega zdravljenja, in na tržišču so prav tako že skoraj nevidni poravnalniki, ki so enako učinkoviti pri premikanju zob. Kateri aparat je najbolj primeren, pa se po pojasnilih ortodontke Gordane Čižmek "odločajo posamično in glede na opažene nepravilnosti pri otroku".

Starše skrbijo dolge čakalne dobe

Ali gre za večjo ali manjšo, le lepotno nepravilnost, praviloma ocenijo do 16. leta starosti. Nekje do tedaj se namreč spreminja razvoj čeljustnic in obraza ter večkrat v zgodnjem obdobju morda še niso vidne nepravilnosti, ki pa se do tedaj praviloma že izrazijo. Tudi prvi specialistični pregled pri ortodontu mora biti opravljen pred 16. letom starosti, sicer ni mogoča prva obravnava na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Prav tako obvezno zavarovanje krije stroške zgolj za obravnavo in zdravljenje ob prepoznanih hujših napakah, medtem ko za manjše, blage estetske nepravilnosti, ki veljajo za lepotne napake, starši v popolnosti krijejo ortodontsko obravnavo.

V celotnem času terapije je potrebna samo ena napotnica, ki se izda za trajno. Pred prvim pregledom pri ortodontu je treba pri svojem zobozdravniku opraviti ortopan (pregledno sliko vseh zob), ki naj ne bo starejša od pol leta. Končno oceno, ali je otrok upravičen do zdravljenja, pa opravi ortodont s študijo modela, meritvami in RTG posnetki. 

"Ortodont otroku vzame odtis obeh čeljusti, iz katerih napravijo mavčni model (odlitek zob), na katerem ortodont natančno premeri razpoložljiv in potreben prostor, pregleda stopnjo razvitosti iz stranskega RTG posnetka (telerentgen) ter oceni, če je nepravilnost skeletna ali dentalna. Po tem lahko oceni, kakšna bi bila primerna terapija in koliko EFO točk je pacient zbral. Več točk, kot ima, večja je nepravilnost. ZZZS ima določeno lestvico, po kateri odobri ali zavrne terapijo," je opisala zobozdravnica Urška Šavli.

Težava pa je, ker lahko otrok čaka tudi več let na prvi ortodontski pregled, saj so v Sloveniji zelo dolge čakalne dobe. V Zdravniški zbornici in v Zdravniški zbornici Slovenije in Slovenskem ortodontskem društvu ob tem opažajo, da veliko otrok pridobi napotnico za ortodontsko obravnavo prezgodaj in pogosto tudi zaradi vztrajanja staršev. Opozorili so na po njihovih zaznavah prezgodnje in prepogoste napotitve na ortodontsko zdravljenje, ki so po vsej verjetnosti tudi posledica želja staršev, saj ob dolgih čakalnih dobah želijo, da se njihov otrok postavi v čakalno vrsto, posledično pa se podaljšuje čas do obravnav. 

Starši se obenem veliko poslužujejo terapij in zdravljenj v tujini, kjer so krajše čakalne dobe in kjer ZZZS povrne stroške do višine, kot bi jih povrnili doma. Dolge čakalne dobe jih seveda skrbijo, saj se bojijo, da bodo zamudili optimalno starostno obdobje za zdravljenje in odpravo nepravilnosti.

Gordana Čižmek, dr. dent. med., spec., trenutno stanje v slovenski ortodontiji opisuje z besedami "začaran krog". Razume skrb staršev, ki zaradi čakalnih dob želijo čim prej dobiti napotnico za ortodontsko obravnavo njihovega otroka, a hkrati prav tako zaznava, da je precej napotitev resnično tudi prezgodnjih. Namreč ... nekaj otrok je v obravnavi in jih spremljajo brez večjih posegov. Starši medtem ocenjujejo, da predolgo čakajo na aparat, a na koncu se izkaže, da ga otrok morda sploh ne potrebuje. Vmes ostaja manj mest za otroke, ki bi zaradi težjih odstopanj resnično potrebovali takojšnjo ortodontsko obravnavo, a zaradi predolgih čakalnih vrst ne pridejo pravočasno do ortodonta. 

"Ortodontska obravnava je dolgotrajna. Velikokrat se zgodi, da otroci čakajo v opazovalni skupini, ker še niso zreli za začetek terapije, medtem pa sam razvoj čeljusti uredi stanje," je izpostavila tudi zobozdravnica Urška Šavli in pojasnila, da pri določenih nepravilnostih lahko pomagajo tudi zobozdravniki s preprostimi miofunkcionalnimi vajami ali pripomočki.

Starši lahko preverijo čakalne dobe na spletni strani https://cakalnedobe.ezdrav.si/, kjer so navedeni ortodonti, ki so v javni zdravstveni mreži. Čisti zasebniki niso vključeni. Za napotnice s stopnjo nujnosti "redno" za "1032P - Ortodontski pregled - prvi" so navedeni prvi prosti termini na spletni strani https://cakalnedobe.ezdrav.si/zdravstvena-storitev/61/redno. Pregled pokaže, da so čakalne dobe od tri do sedem let.

Ortodontka Gordana Čižmek se zaveda, da rešitev ni mogoča čez noč, in poudarja, da razume skrb staršev, ki seveda želijo najboljše za svojega otroka. A vseeno jih poziva, naj vendarle zaupajo zobozdravnikom, "ki so kompetentni in usposobljeni oceniti, ali in kdaj otrok potrebuje napotitev k specialistu ortodontu". 

Opaža pa tudi, da starši včasih morda za pomiritev in potrditev želijo zgolj pogovor in prvi pregled, na katerem bi ortodont ocenil, ali je potrebno otroka vključiti v ortodontsko obravnavo ali pa se lahko z pričetkom ortodontske obravnave še počaka. Namreč ... "seveda ne drži, da je najbolje pri vseh otrocih počakati na izrast vseh stalnih zob. So nepravilnosti, pri katerih je mogoče v zgodnji fazi razvoja otroka ogromno popraviti z zelo enostavnimi posegi," da se obraz zatem skladno razvija in da so lahko morebitni poznejši posegi manjši. Ampak – kot rečeno – smotrno je zaupati zobozdravniku pri oceni, katere nepravilnosti zahtevajo čim hitrejšo ortodontsko obravnavo in katere lahko morda še počakajo.

Po pojasnilih zobozdravnice Urške Šavli je primeren čas za oceno ortodontske nepravilnosti vsakega pol leta na kontrolnem pregledu pri zobozdravniku. Nekatere nepravilnosti opazijo že v predšolskem obdobju in nakazujejo na napake, ki se bodo z leti le poslabševale, in tedaj je smiselna napotitev k ortodontu že pri okrog šestemu letu starosti otroka. 

Med hujšimi odstopanji je omenila na primer "obratni ugriz", ko zobje spodnje čeljusti grizejo pred zgornjimi, enostranski ali obojestranski križni ugriz, odprt ugriz, izrazito povečana sagitalna stopnica, ko so zgornji sekalci močno pred spodnjimi, ali izrazito globok ugriz. Sicer pa pri večini, ki nimajo tako zelo očitnih nepravilnosti, zadostuje napotitev k ortodontu okrog 10. leta starosti.

Kakšni so ukrepi za izboljšanje stanja?

Na ZZZS pojasnjujejo, da so od leta 2022"vse opravljene storitve v ortodontiji količinsko neomejeno plačane, zato pri pogodbenih izvajalcih ni več nobenih omejitev v plačevanju programov s strani ZZZS. Tako prispevamo k skrajševanju čakalnih dob v ortodontiji." A čakalne dobe ostajajo (pre)dolge in na ZZZS razloge vidijo "predvsem pomanjkanje zadostnega števila ortodontov v mreži javne zdravstvene službe glede na širok obseg pravic, nekritično napotovanje otrok na ortodontsko zdravljenje in visoka pričakovanja staršev. V Sloveniji je že skoraj vsak otrok deležen ortodontske obravnave (okoli 90 odstotkov), medtem ko v evropskih državah znaša delež od 60 do 70 odstotkov".

Tudi na ministrstvu za zdravje se zavedajo težav na področju ortodontije oziroma čeljustne zobne ortopedije. "Že nekaj let v večini slovenskih regij primanjkuje tako specialistov čeljustne in zobne ortopedije kot tudi programov v javni zdravstveni mreži. Prav zato bo področje ortodontije del širše zdravstvene reforme in ostalih sistemskih sprememb," so obljubili. Napovedali so, da bodo kmalu izdali nove odločbe o podelitvi koncesij, in izpostavili, da Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) določa, da se z namenom skrajševanja čakalnih dob v javnih zavodih lahko opravi več zdravstvenih storitev v breme ZZZS, kar velja tudi za področje ortodontije.