Zakaj so mlečni zobje pomembni in kakšno vlogo imajo pri otrokovem splošnem ustnem zdravju in razvoju?

Mlečni zobje imajo pomembne naloge v prvih desetih do dvanajstih letih življenja. Otroku pomagajo dobro prežvečiti hrano in s tem začnejo prebavo. Zdravi zobje skrbijo za usklajeno rast in razvoj obraza, pomagajo pri pravilni izgovorjavi črk in besed. 

Otroci, ki prehitro izgubijo mlečne zobe, imajo težave s samopodobo, slabša je prebava in absorpcija snovi iz hrane, imajo motnje v razvoju čeljusti in s tem v videzu obraza. Velikost in položaj jezika usmerja razvoj čeljusti in s tem neposredno vpliva na razvoj obraza. Pri otroku z manjkajočimi zobki se pogosto pojavi težava v govoru.

Katere so pogoste težave z ustnim zdravjem, ki lahko vplivajo na mlečne zobe, in kako lahko starši prepoznajo znake teh težav?

Najpogostejša težava je prav zagotovo karies, to je zobna gniloba. Otrokom pogosto rečemo, da so zobke pojedli črvički, v resnici pa jih uničijo bakterije, ki jih preveč hranimo s sladkarijami in sladkimi pijačami. Kar 75 % petletnih otrok ima karies. Čeprav je raziskava med Slovenskimi otroki stara skoraj 20 let (vir: R. Kosem, 2004), se povprečje ne izboljšuje. Pomembno pri tem je vedeti, da smo za otrokovo hrano in higieno zobkov odgovorni starši in da lahko karies preprečimo.

Prvi znaki kariesa so bele lise na zobkih, ki se spremenijo v luknjice, te pa v večje luknjice rjavkaste barve.

Ali lahko razložite osnove dobre rutine ustne higiene za dojenčke in malčke, vključno s tem, kdaj in kako si začeti umivati zobe?

Zobke začnemo umivati, ko izraste prvi zobek. Umivamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer pred spanjem. Ko ima dojenček en sam zobek, ščetkanje seveda ne bo trajalo dve minuti, vseeno pa začnite, da se navadi na tujek v ustih in da umivanje zobkov postane rutina. 

Ko začne malček okrog dveh let uveljavljati svojo voljo, bo ščetkanje postalo večji izziv in na plano boste lahko potegnili vse svoje izvirne starševske metode in trike, da otroka prepričate v umivanje zob. Pomoč pri umivanju zobkov naj traja do drugega razreda ali ko znajo s pisanimi črkami napisati svoje ime.

Ali obstajajo posebna priporočila glede zobne paste in zobne ščetke za dojenčke ter malčke in kdaj naj starši preidejo z uporabe prstne ščetke na običajno zobno ščetko?

Uradna priporočila predlagajo uporabo zobne paste s 1000 ppm fluoridov že od izrasti prvega zobka dalje, vendar naj jo bo malo, za rižek. Ko je otrok star dve leti in zna izpljuniti pasto, lahko količino povečate na grahovo zrno, vendar je to še vedno manj, kot je verjetno zdaj uporabljate.

Po mojih izkušnjah in priporočilih pa lahko do enega leta uporabljate naprstno ščetko iz silikona z vodo, saj je otrok večino časa z vami, mamica nadzoruje prehrano in pijačo, vnos sladkorja je v tem času minimalen. Ko gre otrok v vrtec (ali po enem letu), priporočam uporabo majhne in mehke zobne krtačke z zaobljeno glavo, kratkimi ščetinami in uporabo zobne paste v velikosti rižka.

Kakšna je priporočena pogostost zobozdravstvenih pregledov za majhne otroke in zakaj so ti obiski pomembni?

Priporočamo, da otrok pride na pregled na pol leta (vsakih šest mesecev). Če zobozdravnik ugotovi prirojena ali pridobljena stanja, katerih posledica je večja občutljivost zob na karies, se lahko pogostost obiskov še poveča na tri mesece. Vsekakor priporočam, da gre otrok k zobozdravniku, še preden ima težave. K pedontologu se lahko brez napotnice prijavite že okoli enega leta starosti, otroškega zobozdravnika pa lahko izberete po 3. letu starosti.

Redni pregledi na pol leta so pomembni, ker na ta način odkrijemo majhne spremembe, ki jih z lahkoto odpravimo in ne pride do večjih težav ali bolečin. Najlepše je, ko pregledam zdravega otroka, ki nima strahu pred zobozdravnikom in ugotovim, da nima nobene luknjice. Zanj je tak obisk prijeten in lahko je ponosen nase, zagotovo pa ga čaka tudi kakšna simbolična nagrada v obliki štampiljke ali kaj podobnega. 

Kako lahko starši preprečijo gnilobo zob dojenčkov in malčkov, ki se hranijo ali pijejo po steklenički in kakšne so možne posledice, če se ne zdravi?

Steklenični karies ali karies zgodnjega otroštva se pojavi, če otroci pijejo sladko pijačo pred spanjem ali ponoči. Na ta način na zobkih ostanejo sladkorji, ki jih bakterije predelujejo v kisline, te pa topijo sklenino. Videz je prav značilen, na sprednji ploskvi zgornjih sekalcev se pojavijo bele lise, nato pa večje luknjice. 

Zato priporočam, da otrokom po enem letu ne dajete ponoči piti nič drugega kot vodo. To je najbolj varna izbira in otrok nima po enem letu več potrebe po nočnem obroku. Pred spanjem obvezno umijte zobe.

Ali obstajajo prehranske smernice ali navade, ki bi jih starši morali upoštevati za spodbujanje zdravih mlečnih zob, kot je omejevanje sladkih prigrizkov in pijač?

To je vsekakor težka naloga današnjih staršev. Bombardirani smo z reklamami, polnimi policami, preobiljem in babicami, ki ponujajo sladke pijače, piškote, lizike in prigrizke, ki vsebujejo prekomerne količine sladkorja. Pri otrokovi prehrani bodite zoprni, strogi in dosledni. 

Za žejo naj otrok pije vodo, sladkarije pa naj uživa enkrat na dan, npr. po kosilu. Vsi vemo, da pojemo premalo zelenjave in sadja, spijemo preveč sladkih pijač. Potrudimo se, da bomo otroku vzor in da bomo zaradi svojih otrok boljše odločitve sprejemali tudi glede svoje prehrane.

Ali lahko ponudite nasvete o obvladovanju nelagodja in bolečine pri izraščanju zob pri dojenčkih, vključno z varnimi igračami ali zdravili za izraščanje zob?

Nekateri otroci resnično trpijo med izraščanjem zobkov, predvsem med izraščanjem prvih kočnikov (štiric). To se največkrat dogaja okoli enega leta, ko gre otrok v vrtec, začnejo se nalezljive bolezni in po vrhu vsega še izraščajo zobki, ki so za majhna usteca res veliki. Varna grizala so iz neškodljivih materialov, zaobljenih oblik in lahko vsebujejo gel. 

Ta grizala postavite v hladilnik, da si otrok malo ohladi dlesni in s tem olajša neprijeten občutek. Zelo dober nasvet sem dobila od svetovalke za prehrano dojenčkov. Priporoča, da olupite debel surov korenček, ga ohladite in date celega otroku kot grizalo. Ker je rahlo sladek, mu bo všeč okus, ker je trd, si bo lahko brusil dlesni in še motoriko jezika bo razvijal.

Zdravilom v obliki protibolečinskih sredstev se poskusite izogniti, v lekarni pa lahko povprašate o mnogih mazilih, ki jih ponujajo za izraščajoče zobke (primer Curasept Primi denti ali Gengigel).

Kaj naj storijo starši, če njihov otrok doživi nujno zobozdravstveno težavo, kot je na primer izbit mlečni zob?

Popolnoma izbit mlečni zob je redkost, veliko bolj verjetni so odlomi zobne krone mlečnega zoba ali odlom manjšega dela zobne krone. V takem primeru nikar ne vstavljajte zoba nazaj v luknjico! Nadomestil ga bo stalni zob in s poseganjem v rano lahko le poškodujete zametek stalnega zoba.

Vsekakor vam svetujem čimprejšnji obisk zobozdravnika, medtem pa otroka pomirite, potolažite in ustavite krvavitev.

V primeru, da izpade stalni zob, je nasvet popolnoma drugačen – zob poskusite čim prej vstaviti nazaj v luknjico.

Kako lahko sesanje palca in uporaba dude vplivata na razvoj mlečnih zob in katere strategije lahko starši uporabijo, da bi svojemu otroku pomagali opustiti te navade, če je to potrebno?

Sesanje palca in dude sta škodljiva zaradi razvoja čeljusti. Pri otrocih, ki imajo dudo ali sesajo palec dlje kot leto in pol ali dve, se pojavi odprt ugriz. Težava ni samo lepotna, saj ima za posledico lahko napačno požiranje z vrivanjem jezika in napačen govor. Ti dve navadi je zelo težko odpraviti, večinoma je potreben obisk logopeda in veliko vaj ter volje, da ju popravimo. Težave se lahko vlečejo v odraslo dobo in se težko popravijo same od sebe. 

Priporočam, da starši sploh ne začnejo uporabljati dude in se odzovejo na dojenčkov jok. Z njim nam namreč sporoča, da nekaj ni dobro ali da ga nekaj moti. Če otrok že ima dudo, jo poskusite odstraniti do leta in pol. Če jo ima dalj časa, se lahko dogovorite s pediatrom ali zobozdravnikom, da otroka pregovori, da dudo pusti v ordinaciji v zameno za nagrado. 

Pri sesanju palčka je zagata večja, saj ga ne moremo nikjer pustiti. Ko otroka vidimo, da sesa palec, mu poskušamo nuditi bližino, nežnost in pozornost, da preusmerimo dejavnost.