Otroke lahko večkrat boli trebušček in imajo pogosto prebavne motnje. Vzroki so različni. Bolj so občutljivi in dovzetni, ker otroški prebavni sistem še ni docela razvit, ker se ravnovesje v črevesju šele vzpostavlja, ker so zaradi šibkejšega imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe, ki lahko povzročijo prebavne težave. 

Več je tveganja, da bodo zaužili kaj neprimernega, nečistega ali škodljivega, in se še navajajo na ustrezno higieno potrebno pri uživanju živil. Sploh najmlajši težje izrazijo težave, zaradi česar je lahko zakasnjeno zdravljenje in pri njih prej nastopi nevarna dehidracija, še posebej pri driski. Zato je pomembno, da starši spremljamo prehranjevalne navade otrok, da znamo prepoznati znake prebavnih težav ter da po potrebi ustrezno ukrepamo in se pravočasno posvetujemo s pediatrom.

Najpogostejše prebavne težave pri otrocih so zaprtje, driska, bruhanje in kolike. Pojavijo se lahko zaradi različnih dejavnikov; lahko gre za okužbe, obolenja, alergijo ali preobčutljivost na hrano, čustvene težave, vnetje slepiča, okužbe sečil. 

Zaprtje se običajno pojavi pri otrocih, ki uživajo prehrano s premalo vlakninami ali ne pijejo dovolj. Redkeje ga povzročajo zdravstvene težave ali preobčutljivost na določena zdravila. Na prebavni sistem lahko vplivajo spremembe in otrok ima lahko težave pri odvajanju denimo ob privajanju na kahlico, ob začetku vrtca ali šole, na potovanju. 

Za preprečevanje ali omilitev težav je ključna raznolika in uravnotežena prehrana z dovolj sadja, zelenjave in polnozrnatimi živili, zadosten vnos tekočin in gibanje oziroma redna telesna aktivnost. Če zaprtje vztraja in povzroča otroku težave, je priporočljiv posvet s pediatrom, tudi za izključitev morebitnih zdravstvenih težav.

Driska je lahko posledica virusnih okužb, pri čemer sta pogosta povzročitelja sta rotavirus in norovirus. Lahko jo povzročijo bakterije oziroma okužbe s salmonelo ali E. coli, redkejša je okužba s paraziti. Lahko gre za intoleranco na določena živila, denimo na laktozo ali gluten. Tudi antibiotiki lahko porušijo ravnovesje dobrih bakterij v črevesju, zato je smiselno istočasno jemati probiotike. Še posebej nevarno je, ker lahko driska pri otroku hitro privede do dehidracije, zato je bistveno pitje dovolj tekočine (poleg vode in čaja lahko tudi rehidracijsko tekočino). 

Blagodejna je tudi lahka, nemastna in blago začinjena hrana, recimo kuhan riž, prepečenec, krekerji, banane, medtem ko se je smiselno izogibati mleku in mlečnim izdelkom, ki lahko še dodatno obremenijo črevesje. Pediatra je treba obiskati, če driska vztraja več dni, če ima otrok povišano telesno temperaturo, če je dehidriran (ima suha usta, manj urinira, joče brez solz) ali če v blatu opazite kri. Kaj pa lahko še poslabša stanje, lahko preverite v spodnjem članku:

Bruhanje pri otroku je lahko povezano z virusnimi ali bakterijskimi okužbami, preobčutljivostjo ali zastrupitvami s hrano, pa tudi s potovalnimi slabostmi in prenajedanjem. Vzrok je lahko čustven; spodbudita ga lahko stres in tesnoba. Bistveno je, da otrok pije manjše požirke tekočine in počiva. Ko se bruhanje ustavi, naj postopoma uživa lahko hrano, kot so kuhan riž, prepečenec, krekerji, banane. 

Zdravniška pomoč je potrebna, če bruhanje vztraja in se v njem pojavi kri ali je zeleno-rumene barve, če otrok kaže znake dehidracije, če ima povišano telesno temperaturo in toži zaradi bolečin v trebuhu ali glavobola. Kaj naj otrok uživa ob okužbi prebavil, lahko preverite v spodnjem članku:

Kolike pri dojenčkih se lahko pojavijo med drugim in tretjim tednom starosti in večinoma izzvenijo do tretjega, četrtega meseca. Natančen vzrok nastanka ni znan, vendar se domneva, da so povezane s prebavnimi težavami, preobčutljivostjo na hrano ali nezrelostjo prebavnega sistema. Dojenčki ob trebušnih krčih silovito in neutolažljivo jočejo, največkrat pozno popoldne in zvečer. Za ublažitev simptomov priporočajo nežno pestovanje, guganje, zibanje, nošenje v nosilki, masažo trebuščka, tople obkladke in umirjeno okolje. Ob hudih in dlje trajajočih kolikah je priporočljiv posvet s pediatrom. Več o trebušnih krčih pri dojenčku in kako pomagati si lahko preberete v spodnjem članku:

Prebavne motnje pri otrocih z še nerazvitim prebavnim sistemom so sestavni del odraščanja in dobro je vedeti, kako pomagati in ukrepati. V prvi vrsti je smiselno opozoriti, da otroku s prebavnimi težavami ne dajajte zdravil brez zdravniškega nasveta. 

Obisk pediatra in posvet je priporočljiv ob hudih prebavnih motnjah, ki vztrajajo, ter če jih spremljajo dodatne težave, kot so recimo povišana telesna temperatura, kri v blatu ali urinu, dehidracija ali izpuščaji ob alergiji oziroma preobčutljivostni reakciji. 

Po pregledu in posvetu bo lahko ugotovil natančen vzrok in po potrebi predpisal ustrezno zdravljenje. Če se motnje ponavljajo, je pametno spremljati prehrano za lažje in hitrejše prepoznavanje sprožilcev.