Kaj je shizofrenija?

Gre za psihotično motnjo, ki se v večini primerov začne razvijati v pozni puberteti ali zgodnji odrasli dobi. Bolezen vpliva na mišljenje in dojemanje posameznika, na njegovo vedenje in izražanje. Nekateri ljudje psihoze zmotno zamenjujejo z nasilništvom, vendar to nikakor ni isto. Psihoza pomeni 'odcepiti se od resničnosti', kar tudi predstavlja shizofrenijo. Gre torej za duševno motnjo, pri kateri oseba težko loči, kaj je resnično in kaj ni. 

"Simptomi se pri najstnikih običajno pojavljajo postopoma in sčasoma naraščajo. Gre za tako imenovano prodromalno obdobje, ko so zgodnji simptomi shizofrenije včasih videti kot simptomi drugih težav (npr. tesnoba ali depresija). Sprva so lahko videti kot povsem običajen del odraščanja in se kažejo kot slabši učni uspeh, menjavanje prijateljev, težave s spanjem ali razdražljivost. Pri najstnikih obstaja tudi nekaj zgodnjih opozorilnih znakov, ki se kažejo kot spremembe v razmišljanju, čustvovanju in vedenju," je pojasnila psihologinja Anja Kovačič.

Poleg naštetih simptomov se lahko pri bolezni izrazijo tudi naslednji simptomi:

Spremembe v razmišljanju 

Ki se kažejo kot pomanjkanje koncentracije ali sledenja toku misli. Včasih se lahko zdi, da je najstnik zmeden ali nedosleden, ne zmore slediti pogovoru. Hkrati lahko začne omenjati, da je videl ali slišal reči, ki niso resnične. Halucinacije so lahko slušne ali vidne. Mnogokrat lahko zamenjuje dogajanje na televiziji za dogajanje v resničnosti. Takrat težko loči, kaj je res in kaj ne, glasove v filmih lahko zaznava, kot da nagovarjajo njega direktno. Pogosto se lahko zgodi, da ima nenavadne ideje, ki nimajo nobenega smisla – mladostnik npr. misli, da mu starši kradejo stvari ali pa da ga je obsedel duh. Nemalokrat je prisotna tudi paranoja oz. preganjavica, pri kateri je prepričan, da ga ljudje zasledujejo, govorijo o njem, mu prisluškujejo in podobno. 

Spremembe v čustvovanju 

Se kažejo predvsem v obliki jeznih izbruhov, izrazite tesnobe ali strahu ter izmenjavanja izredne razpoloženosti in razdražljivosti. 

Spremembe v vedenju 

Se mnogokrat kažejo kot nenavadni ali nerodni gibi telesa in obraza. Najstnik s shizofrenijo ima lahko tudi brezizrazen izraz na obrazu ali topo strmenje. Včasih lahko začne govoriti s samim seboj ali uporablja način govora, ki ga ne morete razumeti. V pogovoru z ostalimi hitro menja in spreminja teme, lahko pa se tudi neprimerno odziva na določene situacije, kot je npr. izbruh smeha ob žalostnem trenutku. Težave ima pri sklepanju in ohranjanju prijateljstev, kar ga mnogokrat lahko potisne v osamo. Posledično lahko postane tudi zanemarjen, začne uživati prepovedane substance in se posledično vesti nasilno.

Shizofrenijo je pri najstnikih dokaj težko prepoznati, saj je ločnica med običajnim najstniškim nerazpoloženjem in znaki resnejših duševnih motenj včasih zelo nejasna. Zelo pomembno je, da v tem obdobju ostajamo z otrokom v stiku ter spodbujamo zaupanje in komunikacijo, saj le tako spremljamo njegov razvoj in vemo, kaj se z njim dogaja. To pa še posebej velja v primerih, ko imamo duševne bolezni v družini. 

Ravno tako moramo razlikovati med psihotičnimi stanji, ki jih lahko ob spremenjenih zunanjih okoliščinah, občutku ogroženosti in tesnobi doživi vsak med nami, in psihotičnimi motnjami, pri katerih do psihotičnih stanj pride tudi brez močnih zunanjih okoliščin. Med psihotičnimi motnjami je najbolj poznana in najpogostejša shizofrenija, je pojasnil prof. dr. Škodlar. 

Vzroka shizofrenije še ne poznamo, je pa duševna motnja izražena v več različnih kliničnih simptomih in prizadene vsa področja človekove duševnosti, od zaznavanje, mišljenja, čustvovanja, spoznavanja in vedenja. Kot je opozoril prof. dr. Škodlar, pogosti spremljevalci bolezni, kot so halucinacije, blodnje in drugačne interpretacije dogajanja okoli nas, niso nujno največja težava osebe s shizofrenijo kljub njihovi morda zelo neprijetni vsebini.

"Težko je sprejeti, da imaš to bolezen. Mladi velikokrat ne sprejmejo, da imajo težave, zato se dogaja, da ne sodelujejo pri zdravljenju," je na novinarski konferenci na temo shizofrenije pojasnil predsednik Ozare Slovenija Bogdan Dobnik in dodal, da v društvu v teh primerih ljudem ponujajo pomoč in svetovanje. Edina prava pot za osebo s shizofrenijo je, da pravočasno poišče pomoč, pri čemer lahko pomaga podatek, da lahko večina ljudi s shizofrenijo živi običajno življenje.

"Brezvoljnost, neiniciativnost, zmanjšan čut in želja po druženju, umikanje od socialnih stikov, manj verbalnega vključevanja in pripovedovanja o sebi – vse to zajema negativna simptomatika, ki je veliko bolj določujoča za diagnozo in celoten potek bolezni," je povedal dr. Borut Škodlar, dr. med., psihiater in psihoterapevt ter vodja Enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. 

"Imamo ljudi, ki že 40 let prejemajo zdravila v svojih ambulantah. Ti ljudje živijo med nami, samostojno v svojih stanovanjih in redno jemljejo enega od zdravil, ki so namenjena za zdravljenje shizofrenije," je razliko med nekoč in danes izpostavila dr. Silva Demšar, dr. med., s Psihiatrične klinike Ljubljana. 

Kaj je cilj pri zdravljenju shizofrenije? 

Zdravljenje shizofrenije zajema zdravljenje z zdravili, psihoterapevtsko obravnavo in tudi druge oblike rehabilitacij, poklicne in zaposlitvene, do socialnega vključevanja. Ker gre pri shizofreniji za spremembe v možganih, skušajo na podlagi sodobnega vedenja o tej bolezni strokovnjaki z zdravili vplivati na organski del bolezni, je vlogo farmakološkega dela povzela psihiatrinja dr. Silva Demšar, dr. med., s Psihiatrične klinike Ljubljana. 

Poglavitni cilj zdravljenja je to, da se ljudje vrnejo na stopnjo funkcioniranja, kot so ga imeli pred boleznijo, in pri shizofreniji je velik dosežek, da lahko bolniki razmišljajo o tem, da lahko živijo tako, kot so pred boleznijo. Da se bolezen toliko umakne, da se življenje človeka lahko odvija na način, kot je bilo pred boleznijo. Da se mladi vrnejo v šole, so ljudje zaposleni, živijo v okolju, v katerem želijo živeti, imajo družine, partnerstva ...

To je še toliko bolj pomembno, ker bolezen prizadene mlade ljudi: pri moških se pojavi med 15. in 25. letom, pri ženskah med 25. in 30. letom. Predsednik Ozare Slovenija Bogdan Dobnik je poudaril, da bolezen zajame vso družino, svojci, ki se prvič srečajo s shizofrenijo, bolezni običajno ne prepoznajo. Shizofrenija prizadene družino, v kateri so otroci, ne smemo pozabiti nanje – shizofrenijo še odrasli težko razumemo, kaj šele otroci. Z otrokom se je potrebno pogovoriti in poskrbeti, da bi razumel bolezen in ne razvil strahu pred osebo s shizofrenijo. 

Seveda pa le zdravljenje z zdravili ne zadošča, predstavlja pa osnovo, ki omogoči, da je bolnik dovzetnejši tudi za druge oblike pomoči in ukrepe: na prvem mestu je psihoterapija, potrebni so tudi drugi ukrepi, kot so socialna, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, priporočljiva je tudi vključitev v skupine za nudenje pomoči in podpore. Pri tem ne smemo pozabiti na družino in svojce bolnika, saj shizofrenija s simptomi in načini manifestacije ne prizadene le bolnika, ampak tudi njegovo družino.

Odgovor strokovnjakov je jasen: ljudje s shizofrenijo si ne zaslužijo strahu ali predsodkov okolice, ampak poleg pravočasnega zdravljenja tudi razumevanje in pripravljenost ljudi, da jim prisluhnejo, jih vprašajo, kaj se jim dogaja in jim dajo občutek sprejetosti. To pa je odnos, ki premaguje tudi predsodke in stigme. 

"Če bomo ljudi s shizofrenijo bolj razumeli, se bodo počutili bolj sprejete in vključene, več nam bodo povedali in dodatno bodo padli predsodki in stigme. To so ljudje, ki so samo bolj občutljivi, drugačni v nekaterih aspektih in lahko kdaj odreagirajo na nenavadne načine. Veliko več si delimo z njimi skupnega, kot pa se z njimi razlikujemo. To so ljudje, ki so prijazni, čuteči, kreativni in zanimivi – daleč od ljudi, ki bi se jih bilo treba bati ali se jim izogibati," je še zaključil prof. Škodlar.