Tesnoba zaradi odvajanja blata lahko povzroči veliko nelagodja in stresa tako pri otroku kot tudi starših. Tovrstne težave niso tako zelo redke, vendar so pogosto napačno razumljene, včasih prezrte in pogosto obravnavane neustrezno. Za obvladovanje tovrstnih težav je ključnega pomena razumeti, kaj vse lahko sproži ta občutja in vedenja. Sprožilci se razlikujejo od otroka do otroka, najpogostejši pa so:

- izkušnja bolečega odvajanje blata,

- strah pred stranišči (zlasti javnimi ali tujimi),

- odpor do telesnih funkcij, povezanih z odvajanjem,

- negativen ali travmatičen dogodek v stranišču (na primer padec, zloraba),

- pomembna sprememba ali motnja v rutini (npr. začetek šole, ločitev).

"Nekateri strokovnjaki menijo, da je tesnoba zaradi odvajanja blata vrsta socialne anksioznosti ali fobije."

Simptomi in znaki so lahko zelo različni in vključujejo poredko odvajanje blata, trdo ali veliko blato, bolečine v trebuhu in spremembe prehranjevalnih navad. Na vedenjski in čustveni ravni pa lahko opazimo strah pred uporabo stranišča, jokavost, kljubovanje in izogibanje odvajanju. Fizične in vedenjske znake je zlasti pri otrocih razmeroma enostavno prepoznati, čustveni pa zahtevajo bolj poglobljeno razumevanje in opazovanje. Vsak otrok je edinstven, njegove izkušnje in izražanje nelagodja pa so lahko zelo različne. 

Zato je ključnega pomena, da smo potrpežljivi, sočutni in pozorni na signale, ki jih daje otrok. Ne smemo pozabiti, da otroci svojih čustev ali strahov ne morejo ali znajo vedno jasno izraziti. Pomembno je torej, da smo pozorni na spremembe v njihovem vedenju, razpoloženju ali rutinah, ki lahko nakazujejo, da se spopadajo s težavami. In kar je najpomembneje: ključno je, da se teme lotimo občutljivo in z razumevanjem ter jim zagotovimo, da v tem niso sami.

PREBERI ŠE: Zgodaj brez plenic: dojenček 'pove', samo 'slišati' je treba

Čeprav so nekateri mnenja, da gre v tem primeru le za fazo, ki jo otrok sčasoma preraste, to ne pomeni, da lahko vse skupaj prezremo. Zakaj? Pri tem seveda ne gre samo za fizično nelagodje, ki ga povzroča zaprtje, ali morebitna zdravstvena tveganja zaradi dolgotrajnega zadrževanja blata. Otrokove zgodnje izkušnje z uporabo stranišča lahko pomembno vplivajo tudi na njegovo samozavest in odnos do telesa. Svoje telesne funkcije lahko vidi kot nekaj sramotnega, strašljivega ali celo gnusnega, kar lahko škodi razvoju samopodobe. 

Otrok je lahko pod stresom zaradi rutinskih dejavnosti, ki vključujejo uporabo stranišča, kot je denimo obisk šole, prijateljev, sorodnikov, nakupovalnih centrov ... To lahko omeji njegove socialne dejavnosti in posledično vpliva na razvoj socialnih veščin. Poleg tega lahko stalna tesnoba vpliva na kakovost spanca, koncentracijo, učni uspeh in splošno duševno počutje.

"Izkušnje iz zgodnjega otroštva med navajanjem na kahlo lahko prispevajo k temu strahu, zlasti če je bilo navajanje na kaho travmatično in je vključevalo kaznovanje ali zlorabo."

PREBERI ŠE: Tako blato vse lahko pričakujete pri dojenčku

Strategije za obvladovanje

Ena od učinkovitih strategij za obvladovanje sprožilcev je postopna izpostavljenost. Če se otrok boji javnih stranišč, lahko preprosto začnemo z obiskom urejenih stranišč z manj gneče. Če je težava boleče odvajanje blata, lahko ponudimo več zdrave in uravnotežene prehrane, bogate z vlakninami, in vzpodbujamo pitje tekočine ter veliko gibanja. Prav tako je zelo koristno ustvarjanje dosledne straniščne rutine, saj tako postane odvajanje blata normalen, predvidljiv del dneva, kar zmanjša tesnobna občutja.

Tudi ozaveščanje o delovanju našega telesa lahko pomaga detabuizirati proces odvajanja in ga narediti manj strašljivega. Z uporabo knjig, videoposnetkov ali iger, primernih otrokovi starosti, je lahko ta učni proces bolj zanimiv. Prav tako je koristno normalizirati temo in otroka opomniti, da odvajamo vsi in da je to naraven del življenja. 

To pomaga zmanjšati občutke sramu ali zadrege, ki jih otrok doživlja. Ne pozabimo, da naši pristop, stališča in dejanja pomembno vplivajo na to, kako se bo otrok spopadal s tovrstnimi težavami. Izogibajmo se obtoževanju ali kaznovanju otroka za takšno vedenje, saj lahko to še dodatno poslabša težavo. 

Namesto tega ga spodbujajmo, da izrazi svoja čustva in strahove, ter ga pozorno poslušajmo. Pokažimo, da nismo v zadregi, in ohranimo pozitiven in sproščen odnos. Če težave vztrajajo dlje časa in povzročajo veliko stisko ali fizično nelagodje, je pomembno poiskati zdravniško ali drugo strokovno pomoč.

PREBERI ŠE: Prebavne motnje pri otroku: vzroki, znaki in pomoč

Viri: Choosing Therapy / TodaysParent / Medical News Today