"Otroci se imajo seveda pravico odločiti, da nečesa ne bodo jedli," nadaljuje Andreja Širca Čampa. A velikokrat se zgledujejo po starših. "Denimo, veliko odraslih Slovencev ne zajtrkuje. Vendar se mi ves čas spotikamo le ob otroke, ki ne zajtrkujejo. Toda če otrok ne vidi starša, ki zajtrkuje, ne razume, zakaj bi moral zajtrkovati sam. Starši so običajno zelo skrbni in za otroka pripravijo zajtrk, četudi ga zase ne. Ko jih otrok vpraša, zakaj bi moral to pojesti, mu razložijo, da zato, ker je to zanj dobro. Kako naj si to otrok razloži? Ko si majhen, je dobro zajtrkovati, potem pa več ni?" 

Pri učenju prehranskih navad je najbolje postaviti dober zgled. Lažje bo otroka prepričati v uživanje zelenjave, če jo bomo uživali sami.

O tem, kakšne navade imamo, je priporočljivo razmišljati že takrat, ko se odločimo, da bomo imeli otroka, se pravi, še pred spočetjem. Vsaj tri mesece prej je dobro skrbeti za zdrave prehranske navade, se dovolj gibati, se odrekati alkoholu in cigaretam. 

"Med nosečnostjo pa se je treba zavedati, da vse prehaja skozi placento. Prav tako v času dojenja z mlekom." Že v tem času se otrok začne privajati na različne okuse. 

Kdaj je čas za kosilo?

Malo kasneje lahko težava postane, da otrok ne želi jesti, ko je čas za obrok. "Otroci preizkušajo meje tudi pri hrani," pove prehranska strokovnjakinja. "Takrat je treba spet vztrajati, treba je otroku dati vedeti, kdaj je čas za obrok." To ne pomeni, da ga je treba siliti s hrano. "Lahko mu rečemo, da nas ne moti, če hrane ne poskusi. Naj pa sedi za mizo skupaj z družino. Če mu ne boste razložili, da je sedaj čas za obrok, bo prišel pet minut za tem, ko boste vse pospravili, in dejal, da je lačen. Takrat je treba mirno vztrajati, da je družina ravno imela kosilo in da bo naslednji obrok čez tri ure." 

Doda, da imajo na pediatrični kliniki nemalokrat primere otrok, ki naj bi bili neješči. Pogosto ugotovijo, da se v družini vse vrti le še okrog tega, kdaj bodo jedli, da bi jedel tudi otrok. Ko ta začaran krog prekinejo ter si obroke normalno razporedijo čez dan, brez da bi se vse vrtelo le okrog tega, ali bo otrok jedel ali ne, se običajno zgodi, da ta kar naenkrat začne normalno jesti. "To ni več področje, kjer lahko preizkuša starša. Otrok potrebuje, da nekdo postavi pravila."

Ne silite otroka s hrano

Naj se otrok navadi na redne obroke. Vendar ga ne silite s hrano. Treba je razumeti, da se rodimo s prirojenim občutkom za lakoto in sitost. "Tega ritma otroku ne smemo uničiti. Ne smemo ga denimo siliti, da poje več, ker mi mislimo, da ni pojedel dovolj. Če bi nam uspelo ta ritem prenesti v odraslo dobo, ne bi imeli težav s težo."

V pogovoru se spomni še nečesa, kar se ji zdi pomembno: "Starši se pogosto zelo trudijo, da bi otrok jedel zdravo. Nato pa gredo denimo na kavo in dveletnemu otroku kupijo pol litra soka. Obremenijo ga s tako količino sladkorja, kot bi sami spili dva litra soka." 

Opozori še na eno pogosto napako, do katere pa pride, ko ima otrok krče. "Pogosto se zgodi, da takrat mamica neha jesti kakšno zelenjavo ali stročnice ali kislo repo in zelje, ker ji je kakšna teta ali babica svetovala, da lahko to pomaga." Vendar se zdravi hrani nikakor ni priporočljivo odreči, niti ni znano, da bi to lahko kakor koli pomagalo. "V takih trenutkih se vedno vprašam, zakaj ni nasvet nikoli, naj se odreče čokoladi," se nasmehne Andreja Širca Čampa. "Krči so del narave. Ne vemo, kaj jih povzroča ter zakaj imajo nekateri otroci hujše krče, drugi ne. Vendar minejo. In ni treba nehati jesti živil, ki so zdrava."