"Ob 5. uri sem ob sebi zaslišala stokanje hčerke, ki je zaradi bolezni spala ob meni v spalnici. Z možem sva prižgala luč in zagledala grozljiv prizor. Najina leto in pol stara deklica se je tresla v krču in nepremično gledala v steno. Poklicala sem jo po imenu, jo prijela. Bila je vsa v krču, povsem trda. Pričela sem kričati, da ima vročinske krče. Mož ni premišljeval, prijel jo je v naročje in stekel z njo v kopalnico. Z eno roko jo je držal v naročju, z drugo pa hladil s prho. Prenehala se je tresti, še vedno pa je bila nekaj časa nezavestna," se spominja mamica Petra. Njen opis prvega soočenja s hčerkinimi vročinskimi krči lahko v celoti preberete v spodnjem članku.

Povišana telesna temperatura je pogosta pri otrocih in je znak, da se telo bori proti bolezni. Ni je priporočljivo takoj zbijati, pri vročini nad 38,5 stopinje Celzija pa pediatri svetujejo, da je vendarle čas za zdravila za zniževanje telesne temperature. Otroka lahko tudi preventivno okopamo v mlačni vodi ali ga ovijemo v vlažno brisačo. Poskrbimo, da vseskozi pije dovolj tekočine, najbolje vode ali čaja, in da ni preveč pokrit niti oblečen. Kljub ukrepom ob zniževanju temperature pa se lahko pojavijo vročinski krči, ki pa so redki in v veliki večini primerov nenevarni.

Gre za epileptične napade v zgodnjem otroštvu, ki prizadenejo otroke v starosti med šest mesecev in pet do šest let, pri čemer se najpogosteje pojavijo med 14 in 18 meseci in pozneje praviloma izzvenijo. Praviloma jih otrok doživi enkrat v življenju, redkeje se ponavljajo. Običajno se pojavijo ob začetku bolezni, ko vročina najhitreje narašča. Tedaj se še nepopolnoma razviti otroški možgani napačno odzovejo na višanje telesne temperature, in sicer že pri nižji vročini kot je 38,5 stopinj Celzija. Simptomi so nenaden porast telesne temperature, otrplost mišic, krči udov in obraza, obračanje očesnih zrkel in izguba zavesti. Otrok obrne oči, telo stresajo krči, roke in noge se ritmično krčijo in raztezajo. Zadržuje dih in izgubi zavest, je zmeden, zaspan, neodziven, včasih mu pomodrijo obraz in ustnice.

Vročinski krči so redek pojav in prizadenejo med tri do pet odstotkov otrok. Večinoma so kratkotrajni in trajajo med nekaj sekundami do nekaj minutami in niso nevarni ob pravilnem ukrepanju. Redkeje, pri približno odstotku primerov, pa se lahko pojavijo dolgotrajni krči, ki trajajo tudi več kot pol ure. Takrat zaradi pomanjkanja kisika lahko pride do trajne okvare možganov in osrednjega živčevja ali do resnih težav z dihanjem in je lahko ogroženo otrokovo življenje.

Predvidevajo, da vročinski krči nastanejo, ker otroški možgani ne zmorejo primernega odziva na naraščanje telesne temperature, pogosteje se sprožijo ob virusnih obolenjih, okužbah dihal, prehladih in vnetjih ušes. Otrokom, ki so bolj nagnjeni k vročinskim krčem, je praviloma potrebno prej zbijati povišano telesno temperaturo kot pri ostalih, torej že pri približno 37,5 stopinje Celzija, pri čemer je najbolj priporočljiva uporaba paracetamolnih svečk za otroke za zniževanje vročine. Ključno je redno spremljanje povišane telesne temperature ter pravočasno in primerno ukrepanje, če se kljub vsemu pojavijo krči.

Ključno je, da pravilno ukrepamo in da ostanemo mirni kljub strašnemu prizoru, ko otroka stresajo vročinski krči. V priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih je priporočeno, da otroku ob vročinskih krčih nudimo prvo pomoč. "Zavarujemo ga z blazinami, da se ne poškoduje. Položimo ga na bok, da se ne zaduši, če bo bruhal. Otroka slečemo in ga zavijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo (29 do 32 stopinj Celzija) in jo oželi. Čez ovitek ga pokrijemo s suho rjuho in počakamo nekaj minut. Postopek lahko od dva do trikrat ponovimo, nato otroka obrišemo in pokrijemo. Namesto "hladnih ovitkov" lahko otroka prebrisujemo s plenico, namočeno v mlačni vodi," je zapisano.

Otroka, ki ga stresajo vročinski krči, torej prevalimo na bok, da se ne bi zadušil in mu pokrčimo kolena. Zavarujemo ga z blazinami, da se ne bi poškodoval. Slečemo ga in pričnemo hladiti po celem telesu s hladnimi obkladki; najbolje je, če ga zavijemo v mokro rjuho ali veliko brisačo. Po napadu otroka opazujemo, mu po navodilih pediatra dajemo zdravila za zbijanje telesne temperature in čim prej poiščemo zdravniško pomoč. V vsakem primeru mora otroka po napadu namreč pregledati zdravnik. Po potrebi bo tudi ostal na opazovanju v bolnišnici in ob odpustu dobil zdravila za domov.