Acetilsalicilna kislina, ki bi jo nič hudega sluteči starši lahko dali otroku z virusno okužbo dihalnih poti ali noricami, v želji, da bi vročičnost popustila in bi se prepustil zdravilnemu spancu, lahko povzroči nepopravljivo škodo. O tem smo se pogovarjali s Saro Korošec, mag. farmacije.

Kaj je acetilsalicilna kislina?

Acetilsalicilna kislina je učinkovina, ki deluje kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in kot antiflogistik (zavira vnetje). Vsebujejo jo številna zdravila proti bolečinam, prehladu in glavobolu. Poleg tega pa je pomemben tudi antiagregacijski učinek acetilsalicilne kisline, kar pomeni, da zmanjšuje agregacijo trombocitov in zavira nastajanje krvnih strdkov. V preteklosti se je acetilsalicilna kislina veliko uporabljala v primarni preventivi srčno žilnih obolenj, sedaj pa smernice preventivno jemanje acetilsalicilne kisline pri zdravih starostnikih odsvetujejo, ker pomembno povečuje tveganje za krvavitve. 

Tako kot vsa druga zdravila lahko tudi uporaba acetilsalicilne kisline povzroča neželene učinke. Najpogostejši neželeni učinki so na prebavila, in sicer lahko pride do okvare sluznice želodca in dvanajstnika, tankega in debelega črevesa ter jeter. Tveganje za nastanek neželenih učinkov se poveča ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline in drugih nesteroidnih antirevmatikov.

Zakaj je uporaba acetilsalicilne kisline absolutno prepovedana za otroke, mlajše od 12 let?

Pri otrocih lahko povzroči znake, ki jih opisujemo z izrazom Reyev sindrom. To je sicer redko, a zelo nevarno obolenje, ki povzroča resne okvare jeter in možganov. Čeprav je Reyev sindrom redek, je lahko tudi smrten. Dajanje acetilsalicilne kisline otrokom, mlajšim od 12 let, se zato odsvetuje.

Kaj lahko povzroči, kakšne so posledice?

Reyev sindrom je akutna encefalopatija z maščobnimi spremembami v manjših jetrnih žilah. Sproži jo lahko okužba z virusom gripe, noric ali druge okužbe dihal in prebavil, še posebno če jih zdravimo z acetilsalicilno kislino. Najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, običajno med 4. in 14. letom starosti. Razvije se navadno 1–2 tedna po predhodni virusni okužbi. Najpogostejši znaki so nenadzorovano bruhanje in motnje zavesti (zaspanost, razdražljivost, nezavest, krči, koma). Povišana telesna temperatura običajno ni prisotna. Bolezen lahko poteka v različnih oblikah. Blaga oblika lahko mine spontano brez posledic, pri hudi obliki pa se klinično stanje pogosto slabša vse do nastopa kome in smrti ali trajne nevrološke okvare.