"Trenutna situacija je za vse izjemno stresna, saj se soočamo z negotovostjo in izolacijo. Vendar najmlajši ne razumejo, kaj je virus in zakaj moramo biti doma. Starosti primerno je zato treba pristopiti tudi do najmlajših, le tako bodo tudi sami razumeli, zakaj si je treba umivati roke in ostati doma," pojasnjuje mag. psih. Klara Vrbnjak in dodaja, da ima zgodbica dva namena.

In sicer, je zelo priročen način, kako otrokom približati resnost situacije in jim obrazložiti, zakaj je treba upoštevati ukrepe, kot je umivanje rok in ostajanje doma. Obenem pa ima zgodbica tudi pomirjujoč učinek. "Skozi zgodbico spoznajo, da bo konec srečen in da bo vse še dobro. Vsi otroci morda ne kažejo tesnobe, vendar to ne pomeni, da je ne občutijo. Zato je pomembno, da se jim približamo na njim razumljiv način."

Ko gre za pogovor z otroki o virusu, je po njenem mnenju treba paziti zlasti na starost otroka. "V otroštvu se vsebina strahov spreminja z razvojem in starostjo. Za otroke v tretjem in četrtem letu starosti je značilen strah pred ločitvijo od staršev, strah pred temo in malimi živalmi. Otroci, stari od pet do šest let se navadno bojijo naravnih pojavov in domišljijskih bitij. Strahovi šolskih otrok pa postanejo bolj realistični, na primer pred fizično nevarnostjo ali boleznijo," pojasnjuje Klara in dodaja, da se različno stari otroci razlikujejo tudi glede na stopnjo mišljenja. Razlago o trenutnem dogajanju je zato potrebno prilagoditi starosti.

"Otroci, stari med 2 in 7 leti, so na predoperativni fazi mišljenja, kar pomeni, da že lahko razmišljajo o stvareh, ki niso fizično prisotne, vendar še nimajo razvitega logičnega mišljenja. V tem primeru je torej bolj kot logična razlaga primerna zgodbica, ki otroke poduči o nevarnostih in hkrati išče rešitve. Pri starejših otrocih pa naj pogovor spremlja tudi razlaga, zlasti pa odgovori na dileme in vprašanja otrok."

Otrokom ni treba natančno razlagati vseh podrobnosti o virusu, temveč bolj splošno, to kar še lahko razumejo in to kar je za njih pomembno. "Starejši so o tem verjetno tudi že kaj slišali, zato se jih lahko spodbuja, da tudi sami povedo kaj na to temo. Treba pa je biti pazljiv, da ni vsak pogovor osredotočen na virus in trenutno dogajanje." Staršem svetuje, da v trenutni situaciji ne pozabijo na igro in skupno branje. V igri ali glavnih junakih je dobro, če poimenujejo čustva in se o tem pogovarjajo z otrokom. "Klinični psihologi svetujejo tudi izdelovanje lutk in pogovor/igro/učenje z lutkami, saj spodbujajo komunikacijo, sprostijo in izboljšajo vzdušje," pove za konec. 

Zgodbico o virusu Majhna stvarca, velika nevarnost, ki vsebuje čudovite ilustracije, si lahko povsem brezplačno prenesete tako, da izpolnite spodnjo prijavnico.