O prednostih zgodnjega učenja tujega jezika smo se pogovarjali s Petro Gams, profesorico razrednega pouka in učiteljico angleškega jezika na razredni stopnji

Nekateri so mnenja, da je zgodnje učenje tujega jezika nepotrebno, kaj pravite na to?

Raziskave so dokazale, da učenje tujih jezikov pred desetim letom ne vpliva na »učenje« materinega jezika. Prilagodljivost in prožnost v razvoju otrokovih govornih organov pa prav tako pričata v prid zgodnjemu učenju tujih jezikov. Marsikdo je mnenja, da je zgodnje učenje jezikov nepotrebno obremenjevanje otrok, pa vendarle se mlajši otroci učijo hitreje in z manjšim naporom kot starejši.

Kako pa učenje tujega jezika sprejemajo otroci?

Kot učiteljica sem opazila, da otroci tujega jezika ne sprejmejo kot nov jezik, pač pa ga sprejmejo kot nadgradnjo materinega jezika. Še en razlog za zgodnje učenje tujega jezika je interakcija. Otroci se pri urah tujega jezika učijo štetja, barv, spoznavajo živali, dele telesa, oblačila, prisotno je tudi gibanje, razvijajo se predbralne in predpismene sposobnosti, kar pomeni, da je otrok, ki se uči drugega jezika, vsaj še enkrat toliko izpostavljen spoznavanju osnovnih znanj, kot otrok, ki ni v stiku z drugim jezikom že v zgodnji starostni dobi.

Koliko stare otroke poučujete in kaj vam je pri tem najbolj zanimivo?

Sama poučujem otroke stare od štiri do deset let. Pri delu me najbolj presenetijo otrokove intelektualne sposobnosti in sposobnosti usvajanja govornih vzorcev ter elastičnost le teh. Otroci izjemno hitro usvojijo glasove, ritem in intonacijo. Kljub temu pa je zgodnje poučevanje tujega jezika svojevrsten izziv za učitelja, saj se le-ta sooča s populacijo, katere koncentracija je precej krajša kot pri odraslih. Z ustreznimi metodami poučevanja, ki morajo biti prilagojene starosti otrok, lahko koncentracijo najmlajših podaljšamo. Ne smemo pozabiti, da je igra precejšen del življenja malih nadebudnežev, prav zato jo moramo izkoristiti sebi v prid in jo uporabiti pri svojem delu kot vodilno metodo.

Kateri način učenja je torej najbolj pravilen, priporočljiv?

Zgodnje učenje tujega jezika mora biti naravno in spontano, otroka moramo postaviti v center, kar pomeni, da mora biti sam aktiven element. Poskrbeti moramo, da tuj jezik otroku ne predstavlja učenja, pač pa da postane način za doseganje uspeha v igri. Pri poučevanju uporabljam lutke, slikovno gradivo in veliko gibalnih iger. Učitelji, ki poučujemo otroke v njihovem najbolj krhkem in dovzetnem obdobju, moramo biti pri delu previdni, saj se kar hitro lahko zgodi, da s prezahtevnimi nalogami zatremo otrokovo vedoželjnost, s tem pa lahko uničimo željo po kasnejšem učenju tujih jezikov.

Kaj otrok z zgodnjim učenjem jezika še lahko pridobi?

Učenje jezika pa ni le učenje besed, fraz, intonacije … Učenje jezika je spoznavanje kulture. S spoznavanjem tuje kulture otrok razvija tudi odnos do svoje, obenem pa se uči strpnosti, kar pa je dandanes izjemnega pomena, saj svoje poglede usmerjamo v svet.

Kdaj torej vključiti otroka v program zgodnjega učenja tujega jezika?

Verjeli ali ne, meja ni postavljena. Predvsem se ni potrebno bati, da bi otroka prekmalu izpostavili vplivu tujega jezika, bolj skrb vzbujajoča je misel, da bi ga temu vplivu izpostavili prepozno, da bi zamudili čas brezskrbnega in hitrega usvajanja novih besed, glasov, intonacije … Priporočljivo je, da otroku omogočimo čim več stika s tujim jezikom brez pritiska. Tuj jezik bo razumel kot igro, v kateri bo užival s prijatelji, skupaj bodo poslušali zgodbe, risali, se pogovarjali z lutkami in spoznavali nove besede, katerih njihove babice morda ne razumejo.