Seveda se lepo sliši: ''Moj otrok je središče mojega življenja,'' kar pa ne pomeni, da morate zato biti žrtev vseh njegovih zahtev in želj. Postavite prioritete v družini, ne podredite vse otroku. Kljub temu da mu želite le najbolje, to ne pomeni, da mora imeti vse takoj zdaj. Presodite, kaj je nujno, kaj resnično potrebuje.

Če boste otroka zavijali v vato, se nikoli ne bo znal soočiti z neuspehom, če ne bo v središču pozornosti, se bo počutil zapostavljenega. Prav tako se nikoli ne bo naučil kontrolirati svojih čustev. Naučite jih, da se s težavo soočijo takoj, da se naučijo počakati, da morajo včasih sprejeti dejstvo, da ne bo obveljala njihova volja. Otroci morajo kdaj pa kdaj slišati tudi besedo NE.

Starši, pomembne so otrokove potrebe, le-te morajo biti zadovoljene. Spodbujajte ga, mu stojte ob strani pri doseganju manjših in večjih ciljev. Naj zaupa vase in naj slej ko prej postane samostojna oseba. O otrokovih željah vedno dobro razmislite, ali jih boste izpolnili ali ne. In ne boste slabi starši, če se boste kdaj odločili, da jih ne uresničite …