Pri treh letih otrok razlikuje noč in dan, pri štirih postane radoveden in čas povezuje z dogodkom, recimo, svojim rojstnim dnevom. Težko razumejo pojme prihodnosti, preteklosti, predvčerajšnjem ali davno davno, zato ni nič nenavadno, če vas vprašajo, ali se je njihova babica rodila v dobi dinozavrov. Otroci, stari šest let, živijo v sedanjosti, danem trenutku, orientirajo se na podlagi vsakodnevnih aktivnosti, to je jutranjega vstajanja, odhoda v vrtec, šolo, hranjenja, spanja in igranja. Pri vseh teh aktivnostih imajo najraje nekakšen ritem, rutino in prav ta jim pomaga razviti občutek za čas.

Čas otroka učite skozi igro

►Z otrokom se pogovarjajte o njegovih letih. ''Koliko si star? Zdaj imaš šest let, lani si imel pet. Zdaj si že velik fant in zato hodiš v šolo. Kaj misliš, koliko boš zrasel do naslednjega šolskega leta, do drugega razreda?''

►Razložite mu, kaj vse je znal pri določeni starosti. Recimo, pri treh letih si znal šteti do deset, pri štirih si znal voziti pravo kolo s pomožnimi koleščki, pri petih že brez koleščkov, pri šestih pa znaš že drsati.

►Pri otroku razvijajte občutek za sekunde, minute, ure. Pojasnite, da v eni sekundi lahko pomežiknete ali skočite v zrak, v eni minuti lahko pridete do kopalnice ali si umijete roke, v treh minutah si skrtačite zobe, v desetih minutah pojeste sendvič, v eni uri pridete do babice, ki živi v drugem mestu ipd.

►Pri učenju in razumevanju časa uporabljajte uro s kazalci. Najprej bo otrok ugotovil, da je čas cikličen, da se vsak dan ponavlja, da obstaja nekaj, kar je bilo prej, kar je zdaj, kar bo potem … Sčasoma bo spoznal, da se kazalci premikajo naprej in da je vsak trenutek neponovljiv.