Pomembna je celostna podoba, ki si jo otrok ustvari o sebi. Če želimo, da bo ta pozitivna in trdna, moramo otoku zagotoviti varno, skrbno in spodbudno okolje. Pomembno je, da mu damo priložnost, da postane najboljše, kar lahko. Seveda se staršem pojavi vprašanje, kako to učinkovito storiti v prenatrpanem dnevnem urniku.

Dobro je, da najprej razumemo pomembna dejstva. Kar se odraslim zdi sila preprosto in samoumevno, ni nujno, da situacijo enako vidijo tudi otroci. Dober primer za to je, na primer, jutranje oblačenje. Malemu otroku ni enostavno izbirati barvne kombinacije, vseh kosov oblačil ter jih nato obleči, pravilno zapeti vse gumbe in zavezati vezalke. Možna rešitev je, da funkcionalno enake kose oblačil smiselno razvrstite po predalih. Razmislite tudi o možnosti, da zjutraj vstanete morda deset minut prej. Morda to ni vedno možno, vendar pri končni odločitvi pretehtajte koristi, ki jih bo imel vaš otrok od tega, da zadeve opravi v čim večji meri sam. Pomembno je, da jih opravi sam in da je s svojimi dosežki zadovoljen in ponosen, ne pa da je osramočen, ker ni kos noremu ritmu življenja. Ne glede na to, koliko so otroci stari, se starši ne smemo ujeti v pasti, da bi stvari delali namesto njih. Pomembno je, da se otrok nauči biti odgovoren in samostojen pri opravljanju vsakodnevnih del v skladu s svojo starostjo in spretnostmi.

Ne ščitite otrok pred neuspehom!

Drugo zelo pomembno dejstvo ali past je poskušanje staršev, da bi svoje otroke zaščitili pred neuspehom, s tem pa jim nenamerno jemljejo pogum za preskušanje novosti. Tudi če otroku 'ne uspe', mu bo ostalo zadoščenje, da je dal vse od sebe, da bi dosegel cilj, ki mu veliko pomeni. Ne dovolite, da bo sprejel strah pred zavrnitvami in neuspehom. Starši včasih delajo napako, ko v brezštevilnih poskusih želijo prepričati otroka, naj vsaj poskusi opraviti neko nalogo. Na ta način mu nehote sporočajo, da je dovolj, če se le malo potrudi in s početjem konča, še preden je naloga opravljena.

Naredite drugače: Recite mu, naj se potrudi, kolikor se lahko.

Prednost takega pristopa je v tem, da mu brez pritiska sporočate, kaj želite od njega.

Ne silite otroka v izpolnjevanje vaših neuresničenih ciljev!

Tretja past, v katero se včasih ujamejo starši, je, da svojega otroka silijo v izpolnjevanje ciljev, ki jih sami niso uspeli doseči. To se običajno dogaja v šoli, ko starši silijo svojega otroka v pospešeno učenje določenega predmeta (na primer matematike), češ da bo tako prišel na boljšo srednjo šolo. To počnejo, četudi je njihov otrok zaradi tega nesrečen.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na