Res je, da imajo današnji otroci več kot dovolj igrač, ampak katere so tiste, ki spodbujajo njihov razvoj, govor, gibanje, motoriko …?

Igrača je vsak predmet, ki ga otrok uporabi v svoji igri. Sprva se igra s svojim telesom (npr. daje roke v usta in si jih ogleduje), pozneje pa s predmeti iz okolja (morda se spomnimo, kako je zabavno ropotati po maminih loncih) in igračami, izdelanimi doma ali industrijsko.

Vsaka igrača je po svoji funkciji lahko didaktična, kar pomeni, da se otrok z njo uči, če je posredovana na ustrezen način.

Manj strukturirane igrače (plastelin, kocke, žoge ipd.), na katere pogosto pozabimo, sodijo med spodbudne za številna področja otrokovega razvoja, saj omogočajo raznolike načine rokovanja in sestavljanja. Zaradi manj izdelane oblike tudi zahtevajo več mentalnih procesov pri morebitnem otrokovem oživljanju le-teh in ga podpirajo pri razvoju ustvarjalnosti.

Res pa je, da se mlajši otroci lažje igrajo na višjih razvojnih ravneh (npr. simbolna igra) z igračami, ki so bolj podobne realnim predmetom. Spodbudna vloga igrač je torej povezana s starostjo otroka, pa tudi z njegovimi interesi, vlogo odraslega v igri in številnimi preostalimi dejavniki.

Se strinjate – otroku je treba kupiti igrače, primerne njegovi starosti?

Strinjam se, da so nekatere igrače primernejše za otroke od določene starosti, predvsem zaradi morebitnih drobnih sestavnih delov ali narave materiala. Igrača je lahko za mlajše otroke, ki imajo manj razvito drobno motoriko in spretnosti rokovanja, še nevarna. Menim pa, da lahko otroci igrače pogosto uporabljajo že prej, kot je to predvidel proizvajalec. Temu se v družinah z več otroki tudi težko izognemo, saj si igrače otroci posojajo med seboj, seveda ob skrbnem nadzoru odraslega.

Pogosto pa ima igrača pomembno vlogo pozneje v razvoju in otroka spodbuja na številne načine, morda tudi tako, kot v njenem opisu funkcij niti ni zapisano. Pomembno je, da ˝prisluhnemo˝ otroku, pri tem pa ne pretiravamo z nakupom igrač, morda jih kupimo raje manj in tiste kakovostne, ki bodo otroka spremljale dlje časa.

Če se spomnimo svojega otroštva, smo bili najbolj veseli igrač, po katerih smo zares hrepeneli. Dopustimo otroku, da si nekaj zares želi in tudi on občuti tovrstno zadovoljstvo. Lahko tudi na domiselni način skupaj z otrokom izdelamo igrače ali starejše igrače uporabimo na nov način.

Zakaj je dobro, da se otrok že od majhnega zna sam igrati z različnimi igračami, da se zamoti, med tem ko mamica kuha in pospravlja?

Samostojnost je ena izmed pomembnih lastnosti posameznika, otrok se uri v razvoju le-te še posebej med drugim in četrtim letom ter tudi pozneje. Ob samostojni igri se uči, kaj že zmore, prepozna tudi, kdaj je potrebno prositi za pomoč, brez da bi to nekdo izmed odraslih opazil že prej in mu prehitro pomagal pri opravilih, ki bi jih morda zmogel že sam. Svoje zmožnosti in interese otrok spoznava tudi skozi različne ostale socialne igre (npr. ob in z drugimi otroki), vse oblike imajo pomembno vlogo v otrokovem razvoju. S soigralci se otrok uči deliti igrače, uravnavati čustva in vedenje. Ne smemo spregledati tudi pomena otrokove igre z mamo in drugimi igralnimi partnerji, s katerimi se otrok igra v t. i. območju bližnjega razvoja, tj. na razvojnih stopnjah, ki jih v samostojni igri še ne doseže. Z vsebino in raznolikostjo iger ter igranjem z drugimi (soigralci) se povezujejo tudi otrokove osebnostne lastnosti, zmožnosti družine, trenutna situacija in številni preostali dejavniki.

Vsekakor otroka ni priporočljivo postaviti na piedestal in zanemarjati vsa svoja opravila. Pozornost staršev je toliko bolj cenjena, kadar morajo otroci nanjo malce počakati. Podobne situacije bo otrok pogosto izkusil pozneje v življenju in bolje je, da je nanje pripravljen.