Zelo pomembno vprašanje je, v koliko obšolskih dejavnosti je vpisan v vaš otrok. Dejstvo je namreč, da zaradi preobremenjenosti z aktivnostmi, ki otroka zaposlujejo poleg nujnih, šolskih stvari, tudi otrok lahko pregori. Psihologi pravijo, da je še vedno veliko takih staršev, ki se hvalijo na račun tega, kam vse so vpisali svojega otroka, nekaj pa naj bi jih bilo celo prepričanih, da otrok v dodatne dejavnosti mora biti vpisan, sicer bo zaostajal za vrstniki oz. bo manj sposoben in manj izobražen. Najhuje je, kadar starš vključijo otroka v popoldanske dejavnosti zato, da imajo sami čas za počitek in sprostitev, ali da z vpisom uresničujejo svoje želje in hotenja iz mladosti.

Starši ne bi smeli pozabljati, da je čas, ki ga otrok preživi v vrtcu ali v šoli že tako dolg in da je otrok takrat maksimalno obremenjen. Popoldanski čas naj bi otrok preživel predvsem z družino in v skladu z njenimi interesi. Družina je namreč tista, ki nudi otroku popotnico za življenje: v njej otrok odkriva svoje sposobnosti, gradi odnose in razvija samopodobo. Še vedno še veliko staršev ne zaveda, da je uspešnost v življenju odvisna od od vzorcev obnašanja, skupnega preživljanja prostega časa, »dejanskega ukvarjanja« z otrokom, pravil, ki vladajo v družini itd., in ne od števila krožkov, ki jih otrok obiskuje. Zatorej organizirajte skupen čas, poiščite aktivnosti, ki jih imate radi in vas veselijo, in uživajte z otrokom.

Na krožek – ker mora ali si želi? Od tega je odvisno veselje!

Zakaj obiskuje plesne vaje, košarko ali karate? Psihologi pravijo, da težava ni v številu obšolskih dejavnosti, ampak tem, zakaj jih obiskuje in kaj dejansko odnese od njih. Za nekatere je dovolj ali preveč že ena dejavnost, drugi pa zmorejo več. Preden se odločite za vpis, se z otrokom pogovorite, česa si želi, preverite pa tudi, kdo je izvajalec programa.

Pri odločanju naj nam bo prvo vodilo to, da ima otrok poseben interes ali prirojeno danost za npr. določen šport, likovno ustvarjanje ali drugo. Pri odločanju o vpisu je pomembno tudi, da ima otrok možnost povedati, ali nekaj želi in česa ne, naša naloga pa je, da ga pri tem spodbujamo. Tudi če bo po letu dni aktivnosti opustil, ker ga bo nehala veseliti, si moramo to razlagati kot izkušnjo več in nikakor ne kot očitek, da je neresen – če otrok pokaže veliko zanimanja za neko dejavnost, ga moramo spodbujati, tudi če je sprva videti kot ''njegova muha'', morate vedeti, da včasih traja kar nekaj časa, da delo obrodi sadove.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na