Vedenje, ki ustreza otrokovi starosti

• Običajno vedenje predšolskih otrok (4–5 let)

Otroci v tem obdobju iščejo neodvisnost, zato je nekaj običajnega, da se prepirajo, uveljavljajo svoje pravice in pogosto uporabljajo besedo: ne. Predšolski otroci sicer občasno še lahko izkazujejo napade trme, vendar bi že morali imeti večjo kontrolo nad svojimi čustvi v primerjavi z mlajšimi otroki. Vsakršna faza napada trme bi morala biti v tem obdobju krajša in manj intenzivna. Otroci v tem obdobju lahko kažejo manjše agresivno vedenje, vendar bi se že morali naučiti, kako uporabljati besede namesto nasilja.

• Običajno vedenje pri otrocih (6–9 let)

Otroci v šoli že prevzamejo več odgovornosti za svoje vedenje, a si pogosto želijo več svobode, kot je v resnici zmorejo. V tem obdobju potrebujejo določene napotke glede opravil, izpolnjevanja domačih nalog in skrbi za osebno higieno. Ko začnejo težave reševati sami in poskušajo nove dejavnosti, se pogosto srečajo z neuspehom. V tem obdobju običajno potrebujejo pomoč pri soočanju z neprijetnimi čustvi, kot so jeza, žalost, tesnoba, frustracija. Običajno pa je, da nimajo še povsem nadzora pri besednem izražanju, ko so močno razburjeni.

• Običajno vedenje pri vstopu v puberteto (10–12 let)

Ko otroci stopijo v začetek pubertete ali so tik pred njo, se njihova neodvisnost začne pojavljati zlasti pri njihovem odnosu do staršev. Začnejo postajati uporniški, več se prerekajo, kar je del razvoja. Morda imajo težave s socialnimi veščinami, začnejo se pojavljati tudi nesoglasja med prijatelji in nimajo še razvitih sposobnosti prepoznavanja dolgoročnih posledic svojih dejanj. V tem obdobju potrebujejo pozitivno pozornost in spodbudo, da okrepijo svojo samopodobo in pozitivno vedenje.

• Običajno vedenje pri najstnikih (13 let in več)

Najstniki radi mislijo, da so že odrasli, a še zdaleč ni tako. Še vedno potrebujejo pomoč pri nekaterih odločitvah. Zanje je značilno, da preizkušajo različne frizure, stile oblačenja, način govora, saj s tem iščejo in oblikujejo svojo identiteto. Manjše uporništvo je pri tem nekaj običajnega, saj s tem želi pokazati staršem, da ima nadzor nad svojim življenjem. Pogosto imajo težave s samodisciplino pri opravilih. V tem obdobju potrebujejo jasno začrtane meje, do kje lahko gredo.

Težave v vedenju

Včasih so težave v vedenju lahko znak nečesa večjega. Ko gre za razlikovanje med normalnim in neobičajnim vedenjem, je treba vsaj malo poznati področje otrokovega psihičnega razvoja. Kar je normalno za predšolske otroke, za najstnike ni več. Preverite, kateri so splošni opozorilni znaki, ki lahko kažejo na resnejše težave v vedenju: 

- Težave pri obvladovanju čustvenih izbruhov: Čeprav imajo malčki občasne napade trme, ki vključujejo jok in metanje po tleh v javnosti, pa bi biti morali starejši otroci že sposobni obvladovati svoja čustva na družbeno sprejemljiv način. Če opažate, da ima vaš otrok večje težave pri obvladovanju jeze, frustracije ali razočaranja na način, ki ne ustreza več njegovi starosti, ima morda čustvene težave, ki zahtevajo obravnavo strokovnjaka.
- Ignoriranje vzgojnih ukrepov: Običajno je, da nekateri otroci ponavljajo svoje napake kljub opozorilom staršev, saj s tem preizkušajo meje in ugotavljajo, ali bodo starši vztrajali pri svojih ukrepih. Ni pa običajno takrat, ko otrok večkrat izraža vedno isto nedopustno vedenje, kljub dosledni vzgoji in ukrepom. 
- Moteče vedenje v šoli: Občasno neprimerno vedenje, ki moti pouk, je pri otrocih precej pogosto, težava pa je, če je otrok tako močno neobvladljiv, da uhaja iz razreda, se pretepa, ne upošteva nikogar.
- Problematično vedenje pri socialnih stikih: Nekaj običajnega je, da imajo otroci medsebojne konflikte, saj se tako učijo socialnih veščin. Ni pa v redu, če se otrok vede na način, ki ga omejuje pri vzpostavljanju in vzdrževanju stikov z vrstniki. Takšnega otroka se vrstniki  navadno izogibajo. 
- Samopoškodovanje: Vsak otrok se udari, vreže ali kako drugače poškoduje, kar normalen del odraščanja. Če pa se pri otroku pojavljajo vrezi, opekline ali druge poškodbe konstantno ali jih ima celo več, je potreben obisk strokovnjaka.

- Neprimerno spolno vedenje: Del normalne razvojne faze je radovednost in raziskovanje nasprotnega spola, kot je denimo igra zdravnika. A če se izkaže, da je spolno vedenje že preseglo otrokov starostni razvoj in je neprimerno, je treba ustrezno ukrepati.

Vir: Signs of normal and abnormal chilf behaviro, Amy Morin, psychotherapist