Čeprav vsi vemo, da je bil Albert Einstein genij, da je eden največjih fizikov vseh časov, je marsikaj o njem prava uganka. Kako je lahko takšen modrec, brihtnež do tretjega leta molčal?! Starše je zelo skrbelo, saj nikoli ni izustil nobene besede. Po nekaterih pričanjih, naj bi bil tiho zato, ker je sam želel preskočiti fazo čebljanja in blebetanja. Toda tudi, ko je začel tvoriti prve povedi, jih je zelo redko. Do 12. leta ga pravzaprav sploh niso razumeli, kaj govori. Prav vsi, tudi njegovi učitelji, so mislili, da iz tako sramežljivega in tihega dečka ne bo nič. In kako so se zmotili …

Tako da, ko boste naslednjič razmišljali, zakaj vaš otrok še ne govori, ne obupajte. Dajte mu priložnost, da spregovori, da pove po svoje, kar misli. Nikakor pa ga ne primerjajte z drugimi otroki.

Dobro je vedeti …

Avstralski raziskovalci so se lotili raziskovanja problema – pozen govor in vse, kar je povezano z njim, predvsem vedenjske vzorce. Starši so zelo dobro seznanjeni, kako si sledijo razvojne faze pri otroku, toda pediatri poudarjajo, da se vsak otrok razvija drugače, še posebej, če izpostavimo, kdaj spregovori ali shodi.

V avstralsko študijo so vključili več kot 2.800 družin, spremljali so jih od otrokovega rojstva do njegovega 17. leta. Opazovali so predvsem njihovo vedenje in čustveni razvoj. Ugotovili so, da so otroci, ki so kasneje spregovorili (po drugem rojstnem dnevu), imeli bolj izražene čustvene težave. Zaključili so, da so le-ti bili bolj sramežljivi in prestrašeni. Vseeno pa poudarjajo, da se ti otroci povsem normalno razvijajo, to ne vpliva na njihovo vsesplošno bivanje.