Starši prevečkrat pozabijo, da je primarna naloga otroka igra. V vnemi, da bo njihov malček čim prej osvojil znanje tujih jezikov, znal igrati na katero koli glasbilo, da bo spreten pri vseh športih, ga vsako popoldne po vrtcu ali šoli vozijo na različne tečaje. Toda strokovnjaki za razvoj otrok so ugotovili, da otroci že tako ali tako osem ur in več preživijo v izobraževalni ustanovi. Zato priporočajo, da v popoldanskem času niso preobremenjeni z dodatnimi aktivnostmi.

O tem, ali so različne interesne dejavnosti, tečaji ali krožki koristni za otrokov razvoj na vseh področjih, smo se pogovarjali s psihologinjo dr. Andrejo Pšeničny.

Moj otrok bo genij!

Veliko staršev hrepeni po tem, da bi bil njihov otrok genij, zato ga že ob prvih korakih in izgovorjenih besedah vpišejo na različne tečaje. Upajo, da bo tako inteligentnejši od otrok njegovih let, da bo že tako majhen bolj razgledan in bister. Toda psihologinja pravi, da so interesne dejavnosti koristne za otrokov razvoj le, če si jih otroci sami želijo. Poudarja, da se morajo tudi sami odločiti, kolikokrat tedensko želijo plesati,  telovaditi, se učiti angleščine, ...  ''V ozadju vpisovanja otrok v interesne dejavnosti (zlasti predšolske in preveč številne) so prepogosto želje staršev, da bi s tem, ko bi otroku ponudili čim več intelektualnih spodbud, vzgojili 'male Einsteine'.'' Starši ne smejejo pričakovati od otrok, da bodo na vsakem tečaju dosegali vrhunske rezultate, dodatne aktivnosti so namenjene temu, da se otroci med seboj družijo, spoznajo nove prijatelje, svobodno ustvarjajo, telovadijo, ...

Pet ali več

Prvošolčki so že tako dovolj obremenjeni s tem, da se morajo navaditi na nove učiteljice, sistem učenja, ustvariti si morajo nov krog prijateljev, naučiti se morajo samostojno skrbeti za  svoje stvari, zato staršem odsvetujejo, da jih vpišejo vsak dan na drugo interesno dejavnost. Osnovnošolski vodnik tako ali tako priporoča vpis v največ dve.

Pšeničnyjeva trdi, da otroci, ki izberejo manj interesnih dejavnosti, ne zaostajajo za vrstniki. Ravno nasprotno – preveč dejavnosti lahko negativno vpliva na njihovo učno uspešnost in zdravstveno stanje.

Po drugi strani je seveda razumljivo, da so otroci željni znanja in se želijo preizkusiti v marsičem, zato po pouku obiskujejo karate, šah, pevski zbor, likovni krožek in pravljične urice. Ali bodo vse te interesne dejavnosti obiskovali tudi naslednje šolsko leto, ne morete vedeti niti vi niti oni. Določena jih bo mogoče popolnoma zasvojila, za drugo pa bodo izgubili zanimanje. Pšeničnyjeva to imenuje poskušanje. ''Tudi odrasli ne moremo vedeti, ali nam določena jed ugaja, dokler je ne poskusimo.''

Dokaz ljubezni

Ker starši ne delajo le osem ur dnevno, so osnovnošolci v popoldanskem času vpisani na različne tečaje zato, da se jim na ta način priskrbi varstvo. A dejstvo je, da se želijo tudi šest-, sedem- in osemletniki v prostem času igrati.

Večji problem današnjega starševstva pa je, da želijo otroci z obiskovanjem določene interesne dejavnosti ''kupiti'' starševsko ljubezen. Vpišejo se v točno tisto, za katero mislijo, da bo ugajala mamici in očku. Ti otroci hrepenijo po prijaznih besedah, pogledih, objemih, skupnem preživljanju časa s starši. Zgodi se lahko celo, da bo otrok vsak mesec med šolskim letom obiskoval drug krožek, ker bo iskal tistega, ki bo staršem odprl oči, da morajo več časa preživeti s svojim osnovnošolcem. Mogoče pa vse skupaj izhaja iz strahu, ker ne morejo izpolniti pričakovanj staršev oz. se bojijo, da jih bodo razočarali.

''Starši, ki od otrok, starih okrog dve leti, pričakujejo dosežke, na primer glasbene, jezikovne, skoraj zagotovo vzgajajo bodoče narcise, ker otroka povsem podrejajo svojim željam,'' poudarja Pšenyčnijeva. Do petega leta se otrok najhitreje uči skozi igro, zato je priporočljivo, da ga vedno znova postavite v različno okolje in tako spodbudite, da sam ugotovi, kaj ga zanima. ''Ni dokazov, da bi dodatne dejavnosti v predšolski dobi kakor koli prispevale k večji uspešnosti,'' povzema psihologinja.