Starši običajno komaj čakamo, da naš otrok spregovori. Da se bomo dejansko lahko pogovarjali z njim in da bo znal povedati, kaj si želi, kaj ga moti ... Najprej jim uspe delati zloge, kmalu jih začnejo povezovati, nato pa se celotna zadeva odvije s svetlobno hitrostjo in kmalu naš malček žlobudra brez prestanka. In ko nato enkrat začne postavljati vprašanja, jim ni videti konca. Starši dobimo občutek, da se vsak stavek začne z 'zakaj', 'kaj', 'kako' ter drugimi vprašalnicami. Otrok namreč na svet gleda s povsem drugačne perspektive, kot mi, in kaj hitro se lahko zgodi, da vam zastavi povsem enostavno vprašanje, odgovora na katerega pa ne poznate.

Eno takih vprašanj se pojavi, ko začne otrok izgubljati mlečne zobke. Zakaj jim pravimo mlečni zobje in zakaj jih moramo vmes zamenjati? Poznate odgovor?

Zobozdravniki prvim zobem po latinsko pravijo dentis lactatis, kar v prevodu pomeni mlečni zobje. Kot mleko so namreč tudi ti zobje bele barve in imajo poseben modrikast sijaj. Pri starosti približno pol leta na plano pokuka prvi zobek, nekje do tretjega leta naj bi imel otrok že vseh 20 mlečnih zob.

Odgovor na to vprašanje je sila preprost in povsem logičen. Otrokova čeljust je namreč bistveno manjša kot čeljust odraslega človeka. To pa je obenem tudi razlog, zakaj pravzaprav sploh potrebujemo mlečne zobe; bela dvajseterica pripravlja prostor za poznejših 32 stalnih zob, ki pa rastejo postopoma, skupaj s čeljustjo. V času osnovne šole tako otroku najprej zrastejo dodatni kočniki. Zobovje takrat zajema 24 zob. Sčasoma mlečni zobje potem izpadejo, zamenjajo pa jih stalni zobje, ki naj bi jih v popolnem scenariju imeli do konca življenja.

Mlečni zobje so izjemno pomembni

Mlečni zobje so izjemno pomembni tudi za zdrav razvoj govora. Če otroku denimo manjkajo sprednji zobje, jezik med govorjenjem zdrsne preveč naprej, s tem pa otrok ne more pravilno oblikovati glasov za črki S in Z. Poleg tega napačno premikanje jezika lahko povzroči odprti griz – stanje, ko ob ugrizu spodnji in zgornji sekalci ne pridejo v stik. To povzroča precejšnje težave pri žvečenju, grizenje pa je onemogočeno. Problematični so lahko tudi kočniki stalnega zobovja, ki zrastejo tik ob že obstoječih mlečnih zobeh. Če otroku manjkajo ti mlečni zobje, kočniki zrastejo preveč naprej in jih morajo specialisti ortodonti s pomočjo zobnega aparata ponovno postaviti v pravilen položaj.

Zobke je otroku potrebno čistiti od dneva, ko lahko starši pri svojem dojenčku zatipajo ali vidijo belo liso, ki nakazuje prvi mlečni zob. Enkrat na dan, najbolje zvečer, jih je potrebno čistiti s kot grah veliko količino fluoridne otroške zobne paste. Zjutraj zadošča čiščenje zob z vodo ali z zobno pasto brez fluorida.