Psihologinja Elinor Greenberg pojasnjuje, da lahko odnos starši-otrok v zgodnjem otroštvu povzroči narcisoidno motnjo v odraslem obdobju. Navedla je tri vzorce vedenja v družini, in sicer v zgodnjem otroštvu, ki lahko povzročijo narcisoidnost.

Tekmovalna družina

V takšni družini se pri otroku nagrajujejo le veliki dosežki. Družinski moto je: ''Če ne moreš biti najboljši, zakaj se sploh truditi?'' Ljubezen je pogojena. Če je otrok prvi na stopničkah, potem bo dobil nagrado in pozornost. Če se to ne zgodi, bo otrok še bolj razočaran. Otroci v takšnih družinah nimajo vedno občutka, da so ljubljeni. Težko uživajo v neki aktivnosti samo zaradi sebe, če si pri tem ne ustvarijo dobrega statusa. Počutijo se vredno in varno le, če so uspešni in jih prepoznajo kot najboljše. S tem se začne vseživljenjski obrazec, s katerim uspešnost zamenjujejo s srečo.

Narcisoidni starši

V tem scenariju obstajajo zelo dominantni starši, ki otroka vedno postavijo nekam na dno. Starši so po navadi zelo razdražljivi, hitro se razjezijo in imajo nerealna pričakovanja. Če sta v družini dva ali več otrok, bodo hvalili le enega, drugega bodo povsem razvrednotili. Dober otrok zelo hitro lahko postane slab in kar naenkrat je drugi otrok izvrsten. Nihče v družini se ne počuti varno in vsi poskušajo pomiriti eksplozivnost narcisoidne mame ali očeta. Drugi starš je po navadi obravnavan kot otrok. Če se ne strinja z narcisoidom, ni cenjen. Otroci, ki odraščajo ob nacisoidnih starših, se počutijo ponižano in nesposobno. Kasneje v življenju se poskušajo dokazovati sami sebi, svetu in narcisoidnim staršem, da so nekaj posebnega.

Zlati otrok

Gre za zelo nacisoidne starše, ampak se ne počutijo dobro, če je vsa pozornost usmerjena na njih. Namesto tega se hvalijo z nadarjenim otrokom. Po navadi to tudi je, ampak nikakor ne prenehajo govoriti o tem. Včasih je lahko otroku neprijetno zaradi nenehnih pohval in to lahko doživi kot breme, kar vodi k negativnim posledicam. Takšna pot v otroštvu vodi k narcisoidnosti in osredotočenje na zmago ne glede na kaj. Starši otroka postavijo na piedestal in vztrajajo, da tam tudi ostane.