Zdrava in uravnotežena prehrana v vseh življenjskih obdobjih pozitivno vpliva na ohranjanje in krepitev zdravja, še posebej na uspešnost in zadovoljstvo v šoli ter na delovno zmožnost in boljše zdravje na delovnem mestu. Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavlja, da določeni prehranski vzorci, ki se lahko razvijejo v posameznih življenjskih obdobjih, spadajo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo porast debelosti, večjo obolevnost prebivalstva in predstavljajo veliko breme za družbo. Vse tri glavne obroke uživa le tretjina slovenskih zaposlenih.

Zajtrk je nujen!

Raziskave namreč kažejo, da število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja v Sloveniji nista ustrezna, najpogosteje se opušča zajtrk. Po podatkih IVZ med tednom nikoli ne zajtrkuje 27 % kar 31 % mladostnikov, kar pomeni, da je njihov prvi dnevni obrok šele šolska malica.

Delež pretežkih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji narašča

Po zadnjih podatkih Fakultete za šport je v Sloveniji od leta 1988 do 2011 delež prekomerno težkih fantov narasel v povprečju s 15,8 % na 19,6 %, deklet pa s 13,7 na 17,1 %. V Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih beležimo izrazit trend naraščajoče prekomerne telesne teže in debelosti med otroci in mladostniki, poleg tega se v tej skupini po podatkih Fakultete za šport zmanjšuje njihova gibalna učinkovitost, še posebej pri otrocih in mladostnikih, ki živijo v socialno- ekonomsko manj ugodnih pogojih. Zato je zagotavljanje ustrezne prehrane s sistemskimi ukrepi v tej populacijski skupini še toliko bolj pomembno, ker se v obdobju rasti in razvoja oblikuje tudi delovna zmožnost telesa.

Vpliv vzgojno-izobraževalnih zavodov na prehranjevalne navade otrok in mladostnikov

Vlaganje v zdravje posamezne družbe ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo. ''Z dostopom do zdravih izbir v času šolanja ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč lahko vplivamo tudi na boljši učni uspeh ter celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti učencev,'' pravijo na IVZ. Z dostopnostjo do zdravih izbir za vse šolarje pa se zmanjšujejo tudi neenakosti v zdravju med skupinami z različnim socio-ekonomskim položajem.

Kaj naj zajtrkujejo šolarji?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na