Eva (7 let), Maša (5 let) in Zarja (5 mesecev) sestavljajo triperesno deteljico v naši družini. Deteljica je simbol sreče in jaz verjamem v to. Z možem imava tri prekrasne hčerke, ki so nama polepšale življenje.

Zelo mlada sem rodila prvi dve hčerki, zato je po nekaj letih zopet prišla želja še po enem otroku. Vendar sva z uresničitvijo te želje želela še počakati, ker sem ravno dobila službo. A dva meseca po tem, ko sem dobila stalno službo, sem izvedela, da sem noseča.

Sprva sem bila malo šokirana in bilo me je strah, kaj bodo rekli v službi. Tisti mesec sem jemala antibiotike in zaradi tega kontracepcijske tabletke niso prijele. Bila sem polna pomislekov glede te nosečnosti in pomislila sem tudi na splav.

Normalno sem šla na prvi pregled z ultrazvokom, kjer mi niso našli srčka. Bila je panika. Obstajal je sum na izvenmaternično nosečnost. Dva dneva sem ostala v bolnišnici in potem so našli srček. A še vedno me je obhajal dvom, kaj če je antibiotik pustil kakšne posledice.

Z možem sva odšla v Ljubljansko porodnišnico na oddelek za genetiko. Tam naju je sprejela prijazna zdravnica, ki naju je hitro pomirila. Kambinacija antibiotikov in kontracepcijskih tablet ni bila nevarna za zarodek. Zdravnica nama je svetovala, da naj obdrživa otroka.

Nekaj tednov kasneje sem šla na nuhalno svetlino v Domžale, kjer mi je dr. Strahova čestitala za tretjo nosečnost in pregnala moje strohove, ki so še vedno bili v meni. Po pravici povedano, me je bilo celo nosečnost strah, kaj pa če je le kaj vplivalo na otroka.

Rok so mi določili 4.2.2009. Rodila sem 23.1.2009. Na svet je privekala zdrava rdečelasa deklica, ki je dobila prelepo ime. Ime ji je Zarja. Zarja je dobrovoljček. Sedaj je stara 5 mesecev in je pravi sonček. Z možem si ne znava predstavljati življenja brez nje. Tudi Eva in Maša sta čisto prevzeti ob našem dojenčku.

Stisne me pri srcu, ko se spomnim, da sem želela narediti splav. Večina najinih znancev je bila takrat mnenja, da je bolje, da otroka ne donosim. Ampak neka notranja sila mi je govorila, naj ga obdržim. Ni mi žal, žal mi je samo mojih pomislekov glede nosečnosti. Danes našega sončka ne bi bilo, če ne bi poslušala svojega notranjega glasu in zdravnico iz Ljubljane. To me boli. Bil je zelo težek začetek nosečnosti, a končal se je z velikim veseljem.

Zgodba je prejela najvišjo povprečno oceno 4,7 in se je uvrstila v tekmovanje za tri Philipsove nagrade!