Prvorojenka Lana je bila stara 4 mesece, ko sva izvedela, da sva ponovno v pričakovanju. Najprej sva bila v šoku, potem pa sva sprejela dejstvo, da bomo imeli še enega dojenčka, in da bo Lana dobila družbo. Na prvem pregledu je zdravnik ugotovil, da sem v 11. tednu, in da bom rodila nekje konec aprila, se pravi, da bo starostna razlika natanko 1 leto in 15 dni.

Potek nosečnosti je bil normalen, tako kot pri prvi, vendar sem imela izredno velik trebuh, in zadnji mesec je ginekologa začelo skrbeti, da bo otrok zelo velik, in da bi morda predčasno sprožili porod, in to s carskim rezom. Vse to me je nekoliko prestrašilo, vendar sem odmislila temačne misli in si mislila, da kakor se bo izteklo, bo dobro, važno je, da bo otročiček zdrav.

Bila je nedelja in vse je potekalo kot ponavadi. Čez dan nisem niti slutila, kaj me čaka zvečer. Ob 21. uri sem začutila nekoliko večji izliv vode kot ponavadi, namreč celo nosečnost mi je po malem uhajala voda, zato sem se ulegla in čakala nadaljnji potek. Čez pol ure sem začutila podobno bolečino kot pri menstruaciji, in ker sem že šla skozi vse to, sem vedela, da so to prvi popadki.

Poklicala sem partnerja, da bo najbrž treba v porodnišnico. Dobila sva ekspresno hitro varstvo za Lano, ki je takrat že sladko spančkala, in ni niti približno vedela, kaj jo čaka. Na poti v porodnišnico so popadki postajali vse močnejši, vendar sva se odpravila še na bližnji bencinski servis po vodo, da ne bova žejna.

Pot je trajala nekoliko dlje kot ponavadi, saj nisva vedela, da nekje popravljajo cesto, zaradi česar sva morala obrniti in iti po daljši poti. Partner me je vseskozi spraševal, če bom zmogla, pa se mi je zdelo, da bom.

No, ko sva končno prispela v porodnišnico, je babica ob pregledu ugotovila, da sem odprta že celih 6 cm, in da bomo najbrž kar hitro rodili. V prvem nadstropju so ob ponovnem pregledu ugotovili, da sem odprta 8 cm, in da niti slučajno ne bo časa za klistir. Babica me je pospremila v porodno sobo in čisto po naključju sva ugotovila, da je ista kot pri prvem porodu.

Popadki so bili že tako boleči, da sem prosila za sredstvo proti bolečinam. Pripravili so mi masko, nastavili iglo v žilo, da bi lahko prejela kaj proti neznosnim bolečinam. V tistem trenutku je bil popadek tako močan, da nam je bilo vsem jasno, da se otročku zelo mudi. Z nekaj popadki, brez prereza presredka in brez protibolečinskih sredstev je ob 22.45 na svet prijokal prečudovit fantek (spola prej nisva vedela), težek 4840 g in velik 56 cm. Ponosni očka je ob veselem dogodku od sreče zaklical, da bo 'malemu' korenjaku ime Amadej.

Pa še to naj povem, da je vse skupaj - od odteka vode pa do rojstva - trajalo 1 urico in 45 minut. Tako nosečnost, kot porod sta potekala super in brez problemov, in če bi zagotovo vedela, da bi bilo tako tudi v prihodnje, ne bi imela strahu pred porodom.

Zgodba je prejela povprečno oceno 3,4 in se, žal, ni uvrstila v finalno tekmovanje.