Tole je bila moja tretja nosečnost. Le-ta se ni skoraj nič razlikovala od prvih dveh. Pisala se je sončna nedelja, 4.5.2008. Tako kot vsako jutro sem tudi takrat vstala okoli 7. ure. Kmalu sta se zbudila tudi oba sinka in skupaj smo pozajtrkovali. Moža tisti dan ni bilo doma. Počutila sem se popolnoma normalno in v redu.

Ob 8. uri sem začutila rahlo ščipanje v spodnjem delu trebuha. Sprva sem mislila, da to ni to, ker sem imela datum poroda šele žez dober teden. Toda, glej, ščipanje se je ponovilo natanko čez tri minute in potem spet čez tri minute. Rekla sem si, da bo to to, in hitro poklicala moža, naj pride, ker bomo morali iti rodit. Poklicala sem tudi v zdravstveni dom in prosila, naj mi nasproti pošljejo rešilca, ker imam že močne popadke, in sicer kar na dve do tri minute.

Mož je prišel domov v dobrih desetih minutah in ob 8.20 smo se že odpeljali proti zdravstvenemu domu. Približno na polovici poti sem se prestavila v rešilca in odrveli smo. Bilo je grozno, v rešilcu me je premetavalo, slabo mi je bilo, povrhu so pa še popadki bili vse hujši in hujši. Občutek sem imela, da bom rodila kar med vožnjo

Ob 9 - ih smo prispeli v zdravstveni dom, kajti porodnišnica je bila preveč oddaljena, in ob 9.10 sem rodila 4660 g težkega in 53 cm velikega sinka. Ja, vse se je odvijalo s svetlobno hitrostjo, in k sreči je vse potekalo brez najmanjših zapletov

Po porodu so me z rešilcem odpeljali v porodnišnico Šempeter, kjer sem ostala še tri dni, in se nato skupaj s sinkom vrnila nazaj k svoji družinici. Nikoli si nisem predstavljala, da lahko tako hitro rodiš, pa vendarle je to mogoče. Prvi porod je trajal pet ur, drugi porod je trajal dve uri in pol, tretji pa uro in deset minut.

Zgodba je prejela povprečno oceno 3,1 in se, žal, ni uvrstila v finalno tekmovanje.