1. Odgovornost za učenje in šolo nikakor ni vaša, temveč otrokova. Prej bo to spoznal, lažje se bo soočil z vsemi izzivi samostojno.

2. Otroku prisluhnite, dovolite mu, da tudi kdaj naredi napako, ne svetujte mu ves čas, kaj mora, česa ne sme.

3. Vaša naloga je, da otroku stojite ob strani in ga podpirate.

4. Naučite ga, da sprejme realnost, naj ne teži k popolnosti.

5. Ne rešujte otrokovih težav, nalog, ne pomagajte mu na vsakem koraku, naj sam poišče rešitev. Vi ga seveda lahko usmerite k dobri poti.

6. Ne govorite in govorite, otroci ne marajo poslušati pridig. Podajte konkretne primere, v debatah si izmenjujte mnenja.

7. Nikoli ni prepozno, da otrok osvoji učne delovne navade.

8. Spodbujajte otroka k temu, da se ne uči na pamet. Spoznati mora, zakaj mu bo neka snov, ki jo je slišal v šoli, koristila tudi v nadaljnjem življenju.

9. Posvečajte se otroku tudi takrat, ko mu gre super v šoli, ko ni vzroka za krizni družinski sestanek. Uživajte v nepozabnih družinskih trenutkih.

10. Naj se vaš pogovor z otrokom ne vrti le okrog šole, pozanimajte se tudi o tem, kako se razume s prijatelji, vsak dan ga vprašajte, ali je lepo preživel dopoldne, če se je zgodilo kaj posebnega … Naj vam zaupa, bodite hkrati njegov vzgojitelj in prijatelj.