Družbena omrežja so izjemno zanimiv poligon za ljudi vseh starosti. Po eni strani nas zbližujejo, povezujejo, z njimi obujamo stara poznanstva, spoznavamo nova, spremljamo novice in se zabavamo. Po drugi strani pa so lahko tudi pravo bojno polje za vse, ki se skrivajo za profili in na njih sproščajo svoje frustracije. 

Nedvomno gre za pester prostor in čisto svoj svet, ki ima svoja pravila. A če smo sami odraščali v povsem drugačni dobi, v kateri ni bilo ne duha ne sluha o tovrstnih pojmih, so naši otroci priča povsem drugačnemu svetu. Svetu, kjer so veliko prisotna družbena omrežja, brez katerih danes pri večini enostavno ne gre več. 

Pri tem se mnogo staršev sprašuje, kdaj dovoliti otroku oziroma najstniku uporabo družbenih omrežij. Kakšna so pravila? Bi morali najstnike na družbenih omrežjih slediti? Odgovor je nekoliko bolj zapleten, kot se zdi. 

Ali bi morali najstnike slediti na družbenih omrežjih? 

Marsikdo bo vzkliknil – seveda! Kdo drug pa je morda mnenja, da je treba najstnikom pustiti vsaj malo zasebnosti. Dejstvo je, da v obdobju odraščanja in pubertete najstnik potrebuje svoj prostor, ki ga lahko imenujemo tudi neodvisnost in zasebnost. Prav zato lahko prisotnost starša na njegovih družbenih omrežjih razume kot nekakšno kršitev ali vdor v njegov svet. Zaveda se, da lahko starš sledi vsem njegovim objavam, kar ga spravi v nelagoden položaj. 

V zvezi z dilemo sledenja strokovnjaki kljub vsemu svetujejo, da je treba najstnike predhodno vprašati, ali se s tem strinjajo. Večina jih s tem nima težav, sploh če je med njimi in starši vzpostavljeno zaupanje in povezanost. Morda pa imajo kljub vsemu določena pravila, za katera želijo, da bi se jih držali (npr. všečkanje, komentiranje objav ...). Če se najstnik ne strinja s sledenjem, to nikakor ne pomeni, da nekaj skriva. 

Morda preprosto noče, da bi bili starši seznanjeni z vsemi podrobnostmi njegovega življenja in življenja njegovih prijateljev, kar je razumljivo. Kot že omenjeno, pri tem ni enoznačnega odgovora, saj igra pri tovrstnih temah pomembno vlogo tudi starost najstnika. Zagotovo pa velja, da je treba o tej temi spregovoriti, seveda brez pritiskov in postavljanja pogojev, saj v tem primeru dosežemo samo odmik in uporniško vedenje. 

Je pa pri tem vredno poudariti še nekaj. Tudi če svojega najstnika na družbenih omrežjih spremljamo, lahko ta še vedno ohranja nadzor nad svojimi objavami tako, da nam enostavno omeji vpogled v določene vsebine – to je verjetno jasno vsem. Danes so mladi pravi digitalni specialisti in v marsičem prekašajo svoje starše, zato je potrebno zavedanje, da vsebine z lahkoto skrivajo, če to želijo. 

Lahko uporabijo posebne nastavitve, s katerimi omejijo vsebine le na njegove vrstnike, ne pa tudi starše, sorodnike in ostale zanje 'problematične' osebe. Če torej nečesa ne moremo videti, ne pomeni, da tega ni. Kje je torej smisel vsega? Pod vsem tem zagotovo zaupanje in ohranjanje povezanosti. 

Pravila za sledenje najstnikov na družbenih omrežjih

Tudi če je otroku povsem samoumevno, da ima svoja starša med 'prijatelji' na družbenih omrežjih, to ne pomeni, da lahko počnemo vse, kar se nam zljubi. Nekateri starši začnejo prekomerno posegati v njegove vsebine, se obregati v objave, komentirati čisto vsako fotografijo ali misel, ki jo objavi, in nenazadnje tudi serijsko slediti njegovim prijateljem. 

Takšno vedenje pomeni pomanjkanje meja, kar ima lahko za posledico skrivanje vsebin, saj otroka lahko mimogrede spravimo v nelagoden položaj. V tem primeru je bolje storiti korak nazaj in ostati v ozadju, spremljati, kaj otrok objavlja, in se seveda oglasiti v primeru, ko gre za sporne in zaskrbljujoče objave. 

Tudi ko gre za sledenje njegovim prijateljem, je teren lahko zelo spolzek. Seveda je veliko odvisno od tega, v kakšnem odnosu smo z njegovimi sošolci in prijatelji in ali jih poznamo. Verjetno si nihče med nami ne želi biti eden tistih staršev, ki se vedno oglaša in ga je po domače povedano 'povsod polno'. 

Še enkrat – tudi če najstnika spremljamo na družbenih omrežjih, skoraj zagotovo ne vidimo vsega, kar objavljajo. Ti otroci odraščajo v digitalni dobi, zato so spretnejši kot marsikatere pretekle generacije. Dokler ni težav ali kakršnih koli sumov glede družbenih omrežij, iz tega ni treba delati drame. Da, še vedno so le najstniki in ne odrasle osebe, a to še ne pomeni, da si ne zaslužijo zasebnosti. 

Včasih se je koristno spomniti na čas, ko smo bili sami najstniki in vse tegobe tistega časa. Vsak starš najbolje pozna svojega otroka in kaj se z njim dogaja. Pomembno pa je slediti kakršnim koli spremembam ali odklonom v vedenju ali čustvovanju, če se ti pojavijo v povezavi z družbenimi omrežji ali dogajanju na spletu. 

Vir: MomsCom