Najstnikovi možgani

Raziskovalka Mary Carskadon z Brown University je dokazala, da pride do večjih sprememb v človeških možgani glede spanja med adolescenco. Raziskovalci po vsem svetu so potrdili te ugotovitve. Na začetku pubertete pri skoraj vseh ljudeh (in večini sesalcev) pride do časovne zamude spanja v možganih. Kot rezultat je to, da mladostniki niso zaspani do približno 22:45. V nasprotju z njimi so mlajši šolarji pripravljeni prej zaspati in se tudi bolj zgodaj začeti učiti, kar je v skladu s šolami, ki začnejo z zgodnjim poukom. V najstniških letih se izločanje hormona melatonina (hormona, ki uravnava naš biopritem) začne približno ob 22:45 uri in traja do približno 8. ure zjutraj. V praksi to pomeni, da najstniki ne morejo zaspati, dokler ne začne izločanje melatonina in jih tudi ne morete prebuditi, dokler se izločanje melatonina ne ustavi.

Te spremembe spanja/budnosti pri pubertetnikih so dramatične in izven njihovega nadzora, zato res ne morete pričakovati, da bodo šli v posteljo prej. S številnimi najstniki so se pogovorili in ti so jim zaupali, da četudi so šli zgodaj spati, so dolgo časa buljili v strop in utonili v spanec šele ob 22.45. Po podatkih National Sleep Foundation naj bi najstnik spal od 8 do10 ur na noč. To pomeni, da se zaradi zdravja najstnik ne sme zbuditi pred 7. uro zjutraj.

Nedavna raziskava kaže, da povprečno traja 54 minut od trenutka, ko se mladostnik zbudi, do trenutka, ko zapusti dom in gre v šolo.

Kaj se zgodi, če otrok ne spi dovolj?

Raziskave o spanju v najstniških letih so pokazale, da ima pomanjkanje sna resne negativne posledice. Najstnik, ki premalo spi, se pravi manj kot osem ur na noč, ima več možnosti, da zabrede v svet cigaret, drog in alkohola. Možnost za depresijo se znatno dvigne pri otrocih z manj kot devet ur spanja. Občutki žalosti in brezupa se povečajo za 19 odstotkov pri skoraj 52 odstotkov najstnikih, ki spijo štiri ure ali manj na noč. Prav tako so prometne nesreče pogostejše pri najstnikih, ki spijo manj kot osem ur na noč.

Kakšne spremembe prinese poznejši začetek pouka?

Rezultati iz šol, ki so prešli na kasnejši začetek pouka, so spodbudni. Najstniki so manj posegali po cigaretah, drogah in alkoholu, njihova učna uspešnost pa je bila boljša.

Ameriška pediatrična akademija in Center za nadzor in preprečevanje bolezni sta podprla kasnejši začetek pouka, in sicer ob 8.30 ali kasneje.

Je pa res, da se marsikatere ameriške šole temu upirajo, saj imajo potem težave pri urejanju prevoza do šol in organiziranju interesnih dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo po pouku.

Kako je pri nas?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v Pravilniku o šolskem koledarju za osnovne šole navaja: ''Pouk se ne sme začeti pred 7.30 uro.'' Tako dosti šol začne pouk ob 8.20, predura je ob 7.30.

Pravilnik o šolskem koledarju za srednje šole navaja: ''Pouk se začenja praviloma ob osmih zjutraj, razen če svet šole v soglasju s svetom staršev in učiteljskim zborom odloči drugače.''