Velja začeti čisto na začetku s pojmom razkrivanje, okoli katerega se vrti celotna vsebina tega prispevka. Razrivanje je želja po razumevanju, priznavanju in izmenjavi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete z drugimi. Za nekatere je ta proces daljši, za druge hitrejši, za nikogar pa ni lahek.

"Počutim se drugače kot vrstniki ..."

Občutek drugačnosti se lahko pojavlja skozi otroštvo, čeprav otroku še ni čisto jasno, kaj ti občutki pomenijo. Otroci lahko začnejo raziskovati odnose, še preden vstopijo v šolo, spolna identiteta pa v veliki meri postane jasna ob koncu najstniških let. Veliko istospolno usmerjenih najstnikov tudi pove, da se počutijo "drugačne" že od zgodnjih otroških let, včasih tudi že v predšolskem obdobju. V obdobju pubertete se lahko takšni otroci počutijo prestrašeni, nervozni, osamljeni – slednje prav zaradi misli, da ne "spadajo nikamor". Starši imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju "varnega prostora", v sklopu katerega lahko njihov otrok raziskuje svoje interese brez presoje in stereotipov. Pomembno je, da podpirajo različna prijateljstva in socialno vključenost, ne da bi se osredotočali na spolna pričakovanja. Koristno je tudi vključevanje v pogovore z otroki ter redno preverjanje njihovega zanimanja, prijateljev, doživljanja in po drugi strani tudi morebitnih ustrahovanj in drugega nasilja.

"Mislim, da sem gej, vendar še nisem prepričan ..."

Poleg tega, da se mladi v puberteti počutijo drugače, se običajno začnejo tudi intenzivneje spraševati, kdo so in ali so morda istospolno usmerjeni. Mnogi med njimi imajo mešane občutke, ki vključujejo tako navdušenje in olajšanje kot tudi skrbi, razdvojenost … Nekateri lahko poskušajo zatreti čustva, da bi izpolnili družbena pričakovanja, se bolj vključili ali celo izognili vznemirjanju svojih staršev oziroma družine. A vsako zatiranje, zanikanje ali tlačenje čustev in občutkov povečuje tveganje za razvoj depresije, tesnobe ali drugih težav z duševnim zdravjem. Če ima najstnik doma podporno okolje, bo veliko lažje obvladoval čustva in se spoprijemal z vsem, kar istospolna usmerjenost prinese. 

"Sprejemam, da sem istospolno usmerjen, a kaj bodo rekli prijatelji in družina?!"

Najstniki lahko v določenem obdobju sprejmejo svojo istospolno usmerjenost, vendar tega še niso pripravljeni deliti z nikomer. Redki so posamezniki, ki se glede svoje identitete počutijo suverene, veliko več pa je takšnih, ki morda zelo dolgo ne bodo povedali nikomur. Mnogi namreč dolgo časa namigujejo in preverjajo odzive prijateljev in staršev oziroma to, kakšno mnenje imajo o tej temi. Če imajo starši pozitiven ali vsaj nevtralen odnos do istospolne usmerjenosti, bo najstnik s tem dobil sporočilo, da ne bo zavrnjen in da ima podporo. 

"Družini in prijateljem sem razkril svojo spolno usmerjenost."

Mlad človek potrebuje pogum in moč, da pove, kdo je, zlasti v tako ranljivem obdobju, kot je puberteta. Mnogi se bojijo razočaranja, jeze ali celo zavrženosti svoje lastne družine. Nekateri se bojijo, da bodo fizično poškodovani, drugi, da jih bodo starši izselili. Ljudje smo si namreč različni in zgodb, skritih za zidovi družin, je ogromno. A tako kot oni potrebujejo čas za razkritje, tudi nekateri starši pogosto potrebujejo čas za popolno sprejetje njihove resnice. Lahko minejo dnevi, tedni, tudi meseci, da se sprijaznijo z otrokovo istospolno usmerjenostjo; nekateri morda nikoli. V vsakem primeru je zelo pomembno, da otroku izkažejo ljubezen in podporo, četudi jih ne razumejo popolnoma. 

Kako se torej odzvati na razkritje njegove spolne usmerjenosti? 

Ker je najstnik pri tem običajno negotov in nervozen, se mu zahvalite, ker vam je to iskreno povedal. Poveste mu lahko, da to ne spremeni vaše ljubezni do njega in vajinega odnosa. Poslušajte ga in mu postavljajte odprta vprašanja, s čimer mu boste dali vedeti, da se z vami lahko odkrito pogovarja. Lahko ga preprosto povabite, naj vam pove svojo zgodbo, kako razmišlja in kako se počuti. Njegovo priznanje vzemite resno in ne zanikajte njegovega doživljanja, v smislu: "Ah, saj te bo minilo." Res je, da so pri nekaterih istospolni občutki zgolj vmesna faza v razvoju, ki sčasoma mine. A ni vedno tako. Prav tako je pomembno, da ne začnete že takoj ugibati o vzrokih za istospolno usmerjenost ali celo razglabljati, "kaj je šlo narobe". Ker je to področje, o katerem še zelo veliko ne vemo, takšna razglabljanja nimajo pravega cilja in lahko otroka močno prizadenejo.

Razkrivanje spolne usmerjenosti je osvobajajoča izkušnja, zlasti za tiste, ki živijo v sprejemajočem okolju. To zanje pomeni, da lahko končno začnejo iskreno izražati, kdo so kot osebe. 

Viri: Focus on the Family / HealthyChildren