Prvi predstavnik generacije 21. stoletja, ki je postal olimpijski prvak

Redmond Gerard je drugi Američan, ki je dobil zlato medaljo na olimpijskih igrah v deskanju. Prvič se je na najvišjo stopničko leta 2014 zavihtel Sage Kotsenburg, ki ne tekmuje več. Ob uspehu mladeniča je na Twitterju zapisal: ''Imel sem nori deja vu! Zelo sem ponosen nate, prijatelj, uživaj v vsem tem!''

Red je pokukal na svet v Ohiu leta 2000 in je šesti od sedmih otrok, s svojim jokom je razveselil očeta Conrada in mamo Jen. Otroštvo je preživel v igri s štirimi brati: Brendanom, Creightonom, Malachijem in Trevorjem ter dvema sestrama: Tieghan in Asher, ki je najmlajša.

Že pri dveh letih po belih strminah

In če mislite, da je prezgodaj na desko postaviti otroka pri dveh letih, naj vam bo Red dokaz, ki se je pri teh letih že spuščal po belih strminah. Ko se je z družino pri sedmih letih preselil v Kolorado, ga je ta šport popolnoma zasvojil. Že kot deček je zelo hitro ugotovil, da mora biti v koraku s sorojenci, zato se je naučil dirkati s kolesom in desko, skratka, spoznal je, kako pritegniti pozornost. Družina se je veliko selila in vedno so bile kje kakšne stopnice, po katerih se je moral spustiti.

Ugotovili so, da fant res obvlada, postal je del ameriške deskarske ekipe in odlično mu je šlo. Odkrili so njegove domače videoposnetke, ko se je snemal med deskanjem za hišo in vse to ga je pripeljalo celo do olimpijskih iger. Od leta 2016 je pravi profesionalec, ki je za športne medije povedal, da sam nikakor ne zna opisati svojega stila. Meni, da je mogoče udaren, ima posebej začrtano pot in da ni vse v trikih, prizna, da včasih ni dovolj hiter za vse skoke. Ima pa prednost, ker je lahek.

Deskanje za hišo

Pred nekaj leti so njegovi starši zgradili terenski park za deskanje, in sicer na dvorišču v Koloradu. Postalo je popularno zbirališče mladih, na njem pa se tudi veliko časa zadržuje sam in trenira trike. To je zaupal novinarju NBC Sports. Njegov Instagram je poln fotografij iz tega parka, Red's Backyard, in ima več kot 5.000 sledilcev. Dodal je, da je treniral do večera vsak dan, ko se je vrnil iz šole in včasih se je tudi poškodoval. In sedaj, ko je on na olimpijskih igrah, je park odprt. Za vse poskrbi mama, ki rada vidi, da se okrog njihove hiše suče veliko ljudi.

Red pravi, da je takšno deskanje strašno, ampak ti da takšen občutek, kot da bi letel po zraku. Všeč mu je ta občutek in sedaj mu je to povsem naravno.

Šola na daljavo

Novinarjem je zaupal, da se počuti odlično, da si vedno pred vsakim tekmovanjem želi le varno pristati. Pred velikim 'finalom' je bil sproščen, saj pravi, da gre le za deskanje. Čeprav pravi, da ni bil povsem pripravljen na olimpijske igre. Vsepovsod ga pregledujejo, povsod mora pokazati izkaznico, ves čas mora ohranjati mirne živce. Potuje z ameriško ekipo in srednješolske obveznosti opravlja kar s pomočjo interneta. Ne gre za tradicionalno šolo in recimo učitelji so v stiku z njegovo družino prek Facetima, ko je on na potovanjih. Za Denver People je povedal, da bi bil skater, če ne bi uspel kot deskar, ker to lahko počneš kjer koli. Dokler se ne upokoji, namerava ostati kakor koli povezan z deskanjem, veseli pa ga tudi poklic gasilca.

Ima pa zelo posebno navado. Pred tekmovanjem ne posluša glasbe, ampak se osredotoči na zvok snega in vetra.

Starši so pred začetkom zimskih olimpijskih izjavili, da ga pri tekmovanju podpirajo, želijo, da se zabava, ne glede, ali se bo uspel uvrstiti v finale. Očitno mu je uspelo več kot to: zlata olimpijska medalja je njegova!