Začel se je teden vseživljenjskega učenja, ki bo trajal od 12. do 21. maja. Izobraževanje in usposabljanje je pomembno tako za posameznika kot za družbo, in sicer v vseh življenjskih obdobjih. Posamezniku tako v poslovnem kot v privatnem okolju daje neko dodano vrednost, družbi pa omogoča hitrejši napredek, saj se lahko hitreje in bolje prilagodi na hitro spreminjajoče se svetovne razmere.

Andragoški center Slovenije v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov tudi v letošnjem letu organizira teden vseživljenjskega učenja, s katerim promovira učenje v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Teden vseživljenjskega učenja letos praznuje že 22. obletnico.

Statistični urad je ob tem pripravil nekaj zanimivih podatkov o izobraževanju Slovenk in Slovencev, najnovejši Eurostatovi podatki za leto 2016 pa razkrivajo, da je v Sloveniji v kakršnikoli obliki izobraževanja sodelovalo 11,6 odstotka odraslih, starih med 25 in 64 let, kar je 0,8 odstotne točke več od evropskega povprečja. V izobraževanju je sodelovalo več žensk (13,2 odstotka) kot moških (10,2 odstotka). Vendar je Slovenija glede na leto 2010 nazadovala, saj je bilo tedaj v izobraževanje vključenih 16,4 odstotka odraslih, starih med 25 in 64 let. Najvišje deleže sodelovanja odraslih v takih oblikah izobraževanja so imele Švica (32,9 odstotka), Švedska (29,6 odstotka), Danska (27,7 odstotka), Finska (26,4 odstotka) in Islandija (24,7 odstotka), najnižje pa Romunija (1,2 odstotka), Makedonija in Slovaška (vsaka po 2,9 odstotka), Bolgarija (2,2 odstotka) in Hrvaška (3 odstotke).

Dodatno se izobražujejo večinoma mladi in bolj izobraženi

Tipičen državljan Slovenije, ki se dodatno izobražuje, je star med 25 in 34 let, ima visoko izobrazbo in se izobražuje pri neformalni inštituciji za izobraževanje in usposabljanje. Dva izmed glavnih dejavnikov pri sodelovanju v kakršnikoli obliki izobraževanja sta starost in izobrazba. Zadnji Eurostatovi podatki za leto 2011 kažejo, da je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje v starostni skupini od 25 do 34 let (tako v Sloveniji kot Evropski uniji), skoraj dvakrat višji od tistih, ki so bili stari od 55 do 64 let, glede na izobrazbo pa je bilo največ takih s terciarno izobrazbo, najmanj pa tistih, ki so dokončali samo osnovno šolo.

Še vedno jih (pre)veliko meni, da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo

Največja ovira pri vključevanju v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje je posameznikovo mnenje, da tega ne potrebuje. V Evropski uniji je bilo leta 2011 takšnega mnenja polovica odraslih, v Sloveniji pa 61,8 odstotka odraslih. Pogosti razlogi za nesodelovanje so bili še pomanjkanje časa zaradi družine (Evropska unija: 20,9 odstotka, Slovenija: 16,1 odstotka), neusklajenost z delovnim urnikom (Evropska unija: 18 odstotkov, Slovenija: 13 odstotkov) in stroški izobraževanja (Evropska unija: 13,2 odstotka, Slovenija: 12,6 odstotka).