V Sloveniji je okoli leta 1990 po podatkih statističnega urada (Surs) študiralo več kot 30.000 študentov. Po osamosvojitvi se je število študentov začelo hitreje vzpenjati in okoli leta 2006 jih je bilo skoraj 116.000. V zadnjih nekaj letih pa je študentov vsako leto manj: v študijskem letu 2012/13 je njihovo število padlo pod 100.000, saj je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 97.706 oseb. V prvi letnik se je prvič vpisalo 18.193 študentov.

V letu 2014 je višješolski ali visokošolski študij končalo 18.400 diplomantov, največ na področju družboslovja. Kar 40 odstotkov diplomantov pa je študij končalo pri manj kot 25 letih, kar je po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki povzema podatke Sursa, več kot pred desetimi leti.

V zadnjih desetih letih se je namreč starostna sestava diplomantov opazno spremenila. V letu 2004 je bilo več kot polovica diplomantov visokošolskega dodiplomskega študija starih od 25 do 29 let, pri manj kot 25 letih jih je diplomiralo manj kot petina.

Nižja starost ob pridobitvi prve visokošolske diplome je deloma posledica uvedbe bolonjskih študijskih programov, zaradi katere je dodiplomski študij krajši, deloma pa tudi zaradi strožjih omejitev trajanja pravice do rednega študija.

Razlog za upadanje števila študentov pa ni manjše zanimanje za študij, ampak tudi manj številna generacija mladih. Vključenost mladih v terciarno izobraževanje je namreč še vedno visoka; med prebivalstvom, starim od 19 do 24 let, je bil še na prelomu tisočletja študent povprečno vsak tretji, v zadnjih nekaj letih pa je študent po statističnih podatkih povprečno kar vsak drugi. Med državami članicami EU se s tem podatkom Slovenija uvršča v sam vrh. V celotni EU je namreč vključenih v terciarno izobraževanje povprečno okoli 30 odstotkov mladih od 19 do 24 let.