Konec srednje šole se najstnik nenadoma sooči s svojo prvo večjo prelomnico, ki ima lahko precejšen vpliv na njegovo življenjsko pot, zato je vedno povezana z veliko odgovornostjo. Gre za pomemben mejnik, ki ga poleg odraščajočega otroka občutijo tudi starši. Z vseh strani se začnejo pojavljati vprašanja: "Kaj si v življenju zares želiš početi? Kaj bi te osrečevalo? Kaj bi delal? Se vidiš v nekem poklicu vse življenje? Boš kos nalogam?" Nenadoma se pojavi ogromno vprašanj in nemalokrat se zgodi, da najstnik niti približno ne ve, kam bi se usmeril, kaj ga v resnici zanima, kar predstavlja neke vrste stres.

V tem obdobju je pomembno, da najstnik že prevzame odgovornost za svoje odločitve, starši pa so mu pri tem v podporo in pomoč. Če opazijo, da se zaradi tega mejnika močno obremenjuje ali pa je v večji čustveni stiski, naj mu stopijo naproti z nasveti, kakšnim namigom, lahko pa mu pomagajo tudi z vprašanji o poklicni poti, ki mu lahko do neke mere pomagajo razjasniti to pomembno odločitev. Pomembno je le, da nanj ne pritiskajo v smislu: "Vsi gredo študirat, tudi ti moraš!" Ali pa: "Če ne greš študirat, ne bo nič iz tebe." To so povsem resnični primeri, ki najstnika, ki je že tako zmeden, še bolj potisnejo v stisko, kar na dolgi rok pripelje tudi do težjih čustvenih motenj, tesnob, depresij in podobno. Otrok ni preslikava svojih staršev, temveč je unikatna oseba s svojimi željami in cilji, zato je pomembno, da ga starši spoštujejo in podprejo v njegovi odločitvi.

Preberi še: Zakaj so pogovori o spolnosti tabu?

Kaj pa, če ...

Če najstnik v prvem letu študija spozna, da njegova odločitev ni bila prava in da to ni to, kar si želi početi, ni nič tragičnega. V prvem letu je to zelo pogosto, saj se številni odločajo na podlagi občutka, šele dejanska izkušnja študija prinese realno sliko. Nič ni narobe s s tem. Če vidite, da se je vaš otrok v prvem letu študija odločil napačno in je spoznal, kaj si v resnici želi, ga pri tem podprite in ne silite, da mora dokončati nekaj, za kar se je odločil. Eno leto ni nič proti življenju, kajne?

Vedno bolj se tudi dogaja, da nekateri svoj prehod v študentsko življenje na neki način ’presekajo’ z letom, v katerem skušajo razmisliti, kaj si v življenju zares želijo početi. Tudi to je ena od možnosti, ki jo podpira vedno več staršev, je pa pomembno, da v tem letu najstnik sprejme odgovornost za to odločitev. Lahko začne študentsko delo ali se udeleži tečaja, ki ga zanima. Lahko se pripravlja na sprejemne izpite, če so na določeni fakulteti potrebni. Naj mu to leto predstavlja obdobje nabiranja izkušenj in soočanja z odgovornostjo, kar mu sčasoma oblikuje pogled na življenjske cilje in želje. Mnogo se jih po takšnem obdobju veliko lažje odloči, kaj bi pravzaprav radi v življenju počeli.

Zelo veliko vlogo ima v tem obdobju podpora družine. Najstniku je v tem obdobju treba stati ob strani z nasveti in čustveno ter finančno podporo, obenem pa mu starši morajo dovoliti, da prevzame odgovornost in postaja vedno bolj samostojen. Če starši otroka ’zavijajo v vato’ ali  mu vzbujajo dvom v smislu: »Joj, to bo pretežko zate. Ne vem, ali boš zmogel,« bo to zanj predstavljajo veliko težav. Pomembno je, da je vsak otrok soočen z izzivi, ob katerih se mora potruditi, saj ravno zato v življenju napredujemo. Preveč zaščitniška drža staršev pa le škoduje, saj odraščajočemu otroku onemogoča normalen razvoj.

Preberi še: Kako ohraniti dober odnos z najstnikom?