1. Pojasnite otroku, česar ne razume. Izpostavite morebitne napake, ki jih je naredil in ga spodbudite, da jih popravi.

2. Ne sedite ves čas ob otroku, ko piše domačo nalogo in se uči. Pomembno je, da ve, da ste mu na voljo, da mu boste pomagali, če bo potrebno.

3. Zmanjšajte možnost odvračanja pozornosti. V sobi, kjer se uči, naj ne bo prižgana televizija, naj nima mobilnega otroka. Pisala miza mora biti pospravljena.

4. Dogovorite se, kdaj se bo otrok učil, kdaj bo pisal domačo nalogo (ali bo to počel takoj po pouku ali po vašem skupnem poznem kosilu).

5. Da se bo kakovostno učil, mora biti spočit. Če je prišel iz šole žalosten in jezen, se najprej pogovorite o tem, kaj se je zgodilo. Po pouku dovolite otroku, da se spočije. Ko bo spočit, bodo njegovi možgani delovali hitreje.

6. Otrok naj piše domačo nalogo in se uči vedno na istem mestu. Samo sedenje tu pomaga ustvariti psihološko pripravljenost za delo.

7. Pojasnite mu, kaj pričakujete od njega glede učenja. Naj bodo vaša pričakovanja dovolj visoka, ampak kljub vsemu realna glede na otrokovo sposobnost.

8. Razložite otroku, zakaj je učenje zanj pomembno in mu koristi. Naj v vsem skupaj najde nek smisel.

9. Pohvalite vsak otrokov uspeh, trud in napredek. Pomembnejše je, da je otrok pripravljen vložiti trud, da reši nalogo in da napreduje, kot to, kakšno oceno je dobil.

10. Ne pozabite se, da se otroci veliko naučijo z oponašanjem pomembnih ljudi, najpogosteje staršev. Z opazovanjem vas se otrok uči, kaj naj ceni in kaj naj počne. Če bodo starši recimo veliko brali, bo to počel tudi njihov otrok.