Da so otroci v šolah preobremenjeni, meni kar 60 odstotkov vprašanih, slaba tretjina jih pravi, da so primerno obremenjeni, le šest odstotkov jih misli, da so otroci še premalo obremenjeni.

Velika večina vprašanih, in sicer 71 odstotkov, med katerimi prevladujejo starši šolajočih se otrok, nasprotuje nacionalnemu preverjanju znanja (NPZ) že v 3. razredu, le 12 odstotkov pa ga podpira. Bolj smiselno bi bilo, meni 55 odstotkov anketiranih, da bi ga izvajali le v 9. razredu, 18 odstotkov jih zagovarja obstoječi sistem, in sicer NPZ v 6. in 9. razredu, medtem ko predvideni sistem z NPZ še v 3. razredu zagovarja le 13 odstotkov vprašanih. Slaba desetina jih meni, da NPZ niso potrebna.

Ob koncu šolskega leta so v anketi spraševali o položaju slovenskega šolstva, predvsem osnovnošolskega, kjer se v prihodnjem letu obetajo spremembe pri financiranju, zlasti zasebnih šol. Finančna izenačitev uživa 30-odstotno podporo, slabih 60 odstotkov pa je tistih, ki menijo, da javne in zasebne šole pri financiranju iz državnega proračuna ne bi smele biti izenačene.

Dobra tretjina vprašanih (36 odstotkov) podpira uvedbo poenostavljenega enofaznega imenovanja ravnatelja s soglasjem ministra za izobraževanja, ne podpira ga dobra petina (21 odstotkov), četrtina (24 odstotkov) pa jih niha med podporo in nepodporo.

V anketi tudi ugotavljajo, kako so sodelujoči na splošno zadovoljni z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževalnim sistemom. Prvemu so podelili povprečno oceno 3,1, drugemu 2,9. Pri osnovnih šolah se ocene razdelijo po tretjinah - tretjina je z osnovnim šolstvom zadovoljna (32 odstotkov), druga tretjina niha med dobro in slabo oceno (32 odstotkov), tretjina pa jih ni zadovoljna (32 odstotkov). Pri ocenjevanju srednjih šol je slika precej podobna; z njimi je zadovoljnih 38 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih je 23 odstotkov, slabih 30 odstotkov pa jih niha med dobro in slabo oceno.

Spletno anketo je med 14. in 15. junijem na vzorcu 553 ljudi opravil Oddelek za tržne raziskave Delo Stik.