Najstniki, ki se upirajo, ne zaupajo in imajo vsakogar, ki pokaže avtoriteto, za sovražnika, so kot mlajši imeli negativno izkušnjo s starši. Uporništvo nastopi predvsem do učiteljev, kasneje direktorjev in šefov ali kogar koli drugega, ki jim je nadrejen. Ta občutek uporništva, se po mnenju strokovnjakov, odraža popolnoma nezavestno.

Če je bil otrok razvajen in ves čas v centru pozornosti, bo takšen odnos pričakoval tudi v razredu in kasneje v kolektivu. Če se ne izpolnijo njegova pričakovanja, reagira agresivno ali depresivno.

Starši grešijo, ker načrtujejo otrokovo življenje do najstniških dni, vse podrobnosti, vključujoč igro, prosti čas, aktivnosti … Otroke na takšen način dušijo, saj ti ne morejo biti samoiniciativni, samostojni in odgovorni, pa so takšni tudi kasneje v najstniških dneh in odraslem obdobju. Tukaj pa nastane težava, ker starši želijo, da je njihov ubogljiv otrok hkrati iznajdljiv, spontan, pogumen in da se postavi zase. Strokovnjaki izpostavljajo, da so takšna pričakovanja misija nemogoče.

Po njihovem mnenju so avtoritativni in zahtevni starši preveč nervozni. Njihova želja po točno določenem vedenju predstavlja željo, da se izognejo svojim skrbem, težavam, nerazumevanju okolice, sumničenju in vsakodnevni dilemi.