Normalen pubertetni razvoj se pojavi med 9. in 15. letom starosti pri deklicah in med 12. in 14. letom pri dečkih. O prezgodnji puberteti pa govorimo, ko se znaki pubertetnih sprememb začnejo pojavljati predčasno, torej pri deklicah nekje od 7. leta dalje in pri dečkih od 9. leta starosti naprej. 

Prezgodnja puberteta pa se kar do 2,5-krat pogosteje pojavlja pri deklicah kot pri dečkih. To s seboj prinese marsikatero nevšečnost in nelagodno počutje. Če deklici prehitro začnejo rasti prsi, ji je lahko zaradi tega izjemno nerodno, posledično ima veliko deklic težave s pravilno držo, saj poskušajo zakriti prve znake pubertete tako, da se sključeno držijo. 

Hkrati je nekoliko bolj neprijetno za deklice, če se prezgodaj pojavijo prve dlake, zaradi katerih je lahko deklici nerodno pri nošenju brezrokavnih majčk ali denimo baletne oprave. Kakšni so vzroki za prezgodnjo puberteto, strokovnjaki še vedno ne vedo. Pomembno pa je zavedanje, da prezgodnja puberteta za otroka pomeni tudi veliko duševnih, fizičnih in čustvenih izzivov, zato jim je takrat treba stati ob strani in imeti veliko potrpežljivosti. 

V večini primerov namreč otroci takrat še niso čustveno zreli in so lahko tovrstne spremembe zanje veliko breme. O tem, kakšne so lahko posledice prezgodnje pubertete pri deklicah in če morajo starši pri opažanju prvih (pre)zgodnjih znakov pubertete kakorkoli ukrepati, smo se pogovarjali z doc. dr. Primožem Kotnikom, dr. med., pediatričnim endokrinologom. 

Kdaj se pri deklicah pojavijo prve sramne dlake? V katerem obdobju starosti je govora o prezgodnji poraščenosti? Je treba v primeru prezgodnje poraščenosti telesa kakor koli ukrepati (zdravljenje, hormonsko zdravljenje)? Kakšne so lahko posledice prezgodnje pubertete?

Poraščenost po spolovilu je pri deklicah prezgodnja, če se pojavi pred osmim letom, in pri dečkih pred devetim letom starosti. Navadno se pojavi pred trinajstim letom pri deklicah in pred štirinajstim pri dečkih. Poraščenost po spolovilu je pri obeh spolih posledica delovanja moških spolnih hormonov – andogenov, ki se pri deklicah večinoma izločajo iz nadledvične žleze. V primeru prezgodnje poraščenosti po spolovilu je potreben pregled pri izbranem pediatru, ki otroka nato navadno napoti k pediatru endokrinologu. Ukrepanje je odvisno od vzroka, večinoma pa je treba vsaj določiti vrednosti andogenov v krvi. V primeru izolirane prezgodnje poraščenosti po spolovilu in nizke vrednosti androgenov nadaljnji ukrepi niso potrebni. Sicer pa je potrebna dodatna, bolj usmerjena laboratorijska in slikovna diagnostika za opredelitev vzroka prezgodnje poraščenosti. Glede na vzrok se nato tudi odločimo glede zdravljenja (hormonsko zdravljenje, operativni poseg), odgovarja pediatrični endokrinolog, doc. dr. Primož Kotnik, dr. med.

Nastop prezgodnje pubertete torej ni normalno, ampak bolezensko stanje!

Obstajata dva tipa prezgodnje pubertete: centralni in periferni. Centralni vzroki so odvisni od izločanja gonadotropinov. To so hormoni, ki regulirajo delovanje spolnih žlez. Vzroki prehitrega vstopa v puberteto pa so lahko tudi periferni, torej neodvisni od hormonov. 

Najpogostejši vzrok centralne prezgodnje pubertete je zgodnji začetek izločanja hormona, ki stimulira spolne organe, za kar v večini primerov ne najdemo vzroka. Vzroki periferne oziroma od gonadotropinov neodvisne prezgodnje pubertete so številni, mednje prištevamo tumorje, mutacije genov in izpostavljenost eksogenim spolnim hormonom, tudi preko hrane.

Kakšni so še znaki in simptomi prezgodnje pubertete?

Pri dečkih prezgodnjo puberteto opredeljujemo kot pojav sekundarnih spolnih znakov pred 9. letom starosti, to pomeni povečanje testisov, rast penisa, hitra rast otroka, pridobitev dlak na predelu rok, nog, spolnega organa ter pojav prvih dlačic nad ustnicami. 

Pri deklicah pa kot pojav sekundarnih spolnih znakov pred 8. letom starosti, kar pomeni, da lahko opazimo rast prsi, rast sramnih dlačic, dlačic pod pazduho, pojav neprijetnega vonja pod pazduho, hitro rast, pridobitev na teži in pojav menstruacije. 

Prezgodnji pubertetni razvoj lahko pusti dolgotrajne posledice, vključno z nižjo končno višino in psihološkimi motnjami, pojavijo se lahko tudi bolezni srca in ožilja ali celo rak dojke ali testisov, zato je pomembno, da se ob opažanju znakov in simptomov prezgodnje pubertete pri otroku posvetujemo z osebnim zdravnikom ali pediatrom.

 Starši so vse prevečkrat vznemirjeni zaradi povsem normalnih razvojnih znakov, spregledajo pa znake, ki napovedujejo zaplete ali niso prisotni pri normalnem razvoju ali se pojavljajo v neprimernem času. Da bi se izognili nepotrebnim neželenim posledicam bolezenskega stanja, pa se o tem iskreno pogovarjajte z otrokom in njegovim zdravnikom.

Kako poteka hormonsko zdravljenje predčasne pubertete?

Če se bo zdravniku zdelo smiselno začeti z zdravljenjem prezgodnje pubertete, bo otroka najprej napotil k zdravniku endokrinologu, ki bo opravil nadaljnje preiskave. Nato bo najverjetneje določil hormonsko terapijo, s katero bo časovno preložil ali zaustavil nadaljnji razvoj pubertete pri otroku. 

Terapijo priporočajo iz dveh razlogov: kadar otrok ni psihično in čustveno pripravljen ali dozorel za obdobje pubertete (pri nekaterih otrocih se lahko začnejo prvi znaki pubertete kazati že okoli 5. leta starosti) ali zaradi predvidene rasti oz. višine otroka, ki se načeloma zaključi z obdobjem pubertete in torej pri prezgodnji puberteti to pomeni tudi nižjo rast otroka. 

Zdravila oz. hormonska terapija torej preprečuje izločanje hormona gonadotropina, s čimer se za nekaj časa odloži spolno dozorevanje otroka. 

Na kakšen način se pogovoriti z otrokom o prezgodnji puberteti?

Pri pogovoru z otrokom je treba biti izjemno previden. To obdobje je zanj precej turbulentno in polno tako fizičnih kot tudi duševnih sprememb, ki lahko otroku vsakodnevno predstavljajo naporne izzive. Otrok ima lahko določene čustvene izbruhe, nihanja v razpoloženju, je razdražljiv, jokav in celo agresiven. 

Velikokrat je lahko v tako hudi stiski, da se počuti izoliran od okolice in osamljen, predvsem pa nerazumljen. Posmeh sovrstnikov seveda vsako tovrstno situacijo še poslabša in pri otroku izzove negativna čustva, sram in slabo samopodobo. Otroci so v obdobju nastopa prvih znakov pubertete izjemno občutljivi in čustveni. Z njimi je treba biti predvsem iskren in se tudi čim več pogovarjati. 

Tudi o neprijetnih temah, kot je puberteta. Pojasnite jim, da se njihovo telo spreminja in da se bo še kar nekaj časa spreminjalo, preden bodo popolnoma odrasli, in predvsem, da se to dogaja prav vsakemu posamezniku, le da pri njih nekoliko prej kot pri ostalih. V primeru, da bo osebni zdravnik predlagal hormonsko terapijo, pa enostavno bodite odkriti do otroka. 

Če boste opazili izjemna čustvena nihanja in obdobja žalosti pri otroku, pa bo morda najbolj primerno, da se obrnete po strokovno pomoč ali mnenje otroškega psihologa, ki vam bo pomagal s pravilnimi pristopi in nasveti, s katerimi boste lažje prebrodili to vznemirljivo obdobje. 

Vir: Roditelji.hr