Razlogi za neprimerni odnos najstnikov

Najstnikom se dogaja veliko stvari. Njihova čustva so lahko kot vožnja z vlakcem smrti, saj si prizadevajo za neodvisnost. Ker ste njihov varen prostor, se morda počutijo najbolj varne, ko se znesejo nad vami.

Hormonske spremembe

Vaša čustva se nahajajo v limbičnem sistemu možganov, kjer se ob čutenju – prijetnem ali neprijetnem – aktivirajo. Študije so pokazale, da hormonske spremembe med puberteto vplivajo na limbični sistem pri mladostnikih, kar vodi do povečanih čustvenih izbruhov in impulzivnosti. Predstavljajte si svojo jezo, ko vas nekdo prosi, da naredite nekaj, česar nočete, in to potrojite. Tako delujejo možgani vašega najstnika.

Odrasli imajo nadzor nad impulzi, da lahko obvladajo ali zmanjšajo intenzivnost jeze, tako da se zadržijo in spoštljivo odgovorijo. To pa je lahko dvojni napor za najstnike, čigar možgani se še vedno razvijajo in zorijo. Predstavljajte si, da se v njihovih možganih prižgejo ognjemeti frustracije, ko se odzovejo na način, ki se zdi popolnoma nesorazmeren z vzrokom. Ta podoba vam bo morda pomagala ohraniti mir, ko vaš najstnik tega ne bo zmogel.

Preizkušanje meja

Drug pomemben del razvoja mladostnikov je preizkušanje meja. To ni zavestno vprašanje, kot je: kaj se zgodi, če bom pustil, da moja čustva eksplodirajo, ko me mama prosi, naj pospravim, ampak bolj naučena asociacija: "Ko izbruhnem, ker nočem pomagati pri hišnih opravilih, se mama umakne in mi tega ni treba storiti."

Meje so lahko tudi čustvene: vaš najstnik morda ne ve, kam ali kako drugače sprostiti vsa ta intenzivna čustva, zato jih usmeri v vas. Če se ob tem ne zgodi nič preveč hudega, lahko to postane njegov vzorec, ki se zdi lažji od težkega dela samoregulacije teh močnih čustev.

Vi ste njihov varen prostor

Dobro znano je, da se otroci v družbi staršev obnašajo drugače kot ponavadi. Včasih to pomeni, da prihranijo svoje najslabše izpade za trenutke, ko so sami z vami, ali pa se zlomijo doma na koncu dneva, saj so se v šoli raje zadržali. To je zato, ker vedo (upajmo), da jih imate radi ne glede na to, kako se obnašajo.

Če vaš najstnik odkrito razpravlja in se prepira z vami, to pomeni, da je prepričan, da to lahko stori, ne da bi izgubil vašo ljubezen in podporo. Torej ironično, če imate predrznega najstnika, je to morda znak, da razvija svojo neodvisnost znotraj zaupljivega odnosa z vami.

Kaj storiti?

Vsi ti razumljivi razlogi, zakaj se najstniki vedejo neprimerno, jim ne dajejo popolne svobode, da se obnašajo in ravnajo z vami, kakor koli želijo, zgolj zato, ker jih imate brezpogojno radi. Lahko imate sočutje do njihovih čustev, hkrati pa morate postavljati meje pri njihovem vedenju.

Adolescente pogosto primerjamo z malčki glede primarne narave njihovih čustev. Čeprav imajo očitno veliko več spretnosti kot malčki, se lahko njihova čustva prav tako zdijo neobvladljiva. Ko se njihovi možgani spreminjajo skupaj z zahtevami njihovega okolja – od socialnega do akademskega – morajo razviti bolj prefinjene strategije samoregulacije od tistih, ki so delovale pri mlajših letih.

Pomagajte jim prepoznati kaskado dogodkov

Povežite se s svojim najstnikom med mirnim, sproščenim pogovorom, v katerem prepoznate težavo izbruhov, njene naravne posledice (visok stres in konflikti med vama) in možne nadomestke za izbruhe (strategije za regulacijo čustev). Pomagajte jim najti motivacijo za spremembo, na primer manj prerekanja. 

Ponudite jim strategije spoprijemanja

Koristno bi bilo narediti vizualni seznam strategij za čustveno regulacijo, da se razvije navada njihove uporabe. Pogoste strategije vključujejo:

- sprehod ali tek,

- poslušanje glasbe,

- pisanje dnevnika,

- risanje,

- povezovanje s prijateljem.

Če se najstniki lahko naučijo, kako se pomiriti v pravem trenutku, bodo lažje naredili naslednji ključni korak: pogovor o stresu in čustvih neposredno z vami, namesto da bi se zaradi njih znašali nad vami.

Ohranite pričakovanja

Kljub vsej podpori njihovih čustev ohranite svoja pričakovanja glede vedenja. Pomoč pri hišnih opravilih bi še vedno morala biti pričakovana, prav tako spoštljiv odgovor, tudi ko se z vami ne strinjajo.

Kdaj poiskati pomoč?

To so opozorilni znaki, da vaš najstnik vendarle potrebuje strokovno pomoč, s katero se bodo omenjeni problemi razrešili lažje in hitreje:

- V razpoloženju vašega najstnika prevladuje razdražljivost.

- Zdi se, da težko uživa v dejavnostih.

- Opazite druge pomembne spremembe v spanju, apetitu ali vedenju.

Strokovnjak duševnega zdravja z izkušnjami pri delu z mladostniki poda psihološko oceno, pri čemer lahko izključi duševne bolezni, kot sta depresija in anksioznost, ki bi lahko bile vzrok za to, kar opažate. Ravno zato je najbolje, da čimprej dobi pomoč, če se stvari predolgo ne začnejo izboljševati.