Na družbenih omrežjih se je pojavil posnetek novega medvrstniškega nasilja, ki naj bi se zgodilo na Ptuju. Skupina mladega fanta, ki mora klečati na tleh, udarja v obraz. Skupina je imela svojega vodjo, ki je fantu ukazal, naj gre na kolena, nato pa so mu udarci sledili en za drugim. Dekleta in fantje so pretep snemali s telefoni.
Kako se soočiti z nasiljem med mladostniki?
V izogib nasilju in ustrahovanju je najpomembnejša preventiva, ki mora biti vgrajena v vzgojo otrok že od malih nog. Kot pravi dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, je ključnega pomena vzpostavitev toplih, varnih in zaupljivih družinskih odnosov. Starši morajo znati otrokom postavljati meje na način, da jih bodo razumeli in spoštovali. Otroci, ki odraščajo v takem okolju, se naučijo spoštovanja drugih, obvladovanja čustev in se lažje uprejo vplivom slabe družbe.
Družina ima velik vpliv na to, kako bodo otroci reagirali na agresijo ali ustrahovanje v šoli. Tisti otroci, ki se počutijo ljubljene in sprejete doma, se bodo bolj verjetno znali postaviti zase na spoštljiv način, medtem ko bodo zlahka prepoznali, kdaj je bolje umakniti se in poiskati pomoč odraslih.
Vpliv sovrstnikov: kako preprečiti, da postane otrok del slabe družbe?
Slaba družba in vpliv sovrstnikov sta med glavnimi razlogi, zakaj otroci pogosto podležejo nasilju. Med adolescenco se mladostniki trudijo poiskati svojo identiteto, kar jih lahko pripelje do tveganih odločitev, kot so alkohol, droge ali nasilje. Starši morajo biti pozorni na to, kdo so prijatelji njihovega otroka, in se pogovarjati o tem, kaj pomeni biti del "slabe" družbe.
Če otrok zaide v slabo družbo, kjer so prisotni delikventni vzorci, zasvojenosti ali druge težavne navade, to pogosto kaže na pomanjkanje sprejetosti in ljubezni doma. Družina mora biti prva linija pomoči, vendar je pomembno tudi, da otroci poiščejo pomoč zunaj, ko doma ne najdejo podpore.

Kakšne so posledice medvrstniškega nasilja?
Na žalost se v Sloveniji še vedno premalo zavedamo resnosti problema medvrstniškega nasilja. Pogosto so žrtve prisiljene zamenjati šolo ali okolje, da bi ubežale nasilnim vrstnikom. A ali je beg pred težavami prava rešitev? Dr. Poljanec opozarja, da je beg pred težavami le začasna rešitev, ki ne odpravi vzroka problema. Družba se mora začeti bolj zavedati resnosti situacije in ustvariti programe, ki bodo mladim pomagali prepoznati in se zoperstaviti nasilju.
Ko postane naš otrok nasilnež
Še bolj boleče pa je, če izvemo, da je naš otrok tisti, ki izvaja nasilje. To je za starše pogosto šokantno spoznanje, saj se soočajo z občutki sramu in razočaranja. Pomembno pa je, da v takšnih primerih starši ohranijo mirno kri, saj bo le spoštljiv pristop omogočil odprt pogovor in iskanje vzrokov za otrokovo vedenje. Kaznovanje in stroga disciplina ne bosta pomagala, temveč lahko le še poglobita težave.
Kaj storiti, ko naš otrok postane nasilen?
Če se starši soočimo s tem, da je naš otrok povzročitelj nasilja, je ključno, da otroku omogočimo varen prostor za pogovor. Pomembno je, da otrok začuti, da ga ne obsojamo, ampak da ga želimo razumeti. Preko odprtega pogovora lahko skupaj razjasnimo, zakaj je prišlo do takšnega vedenja, in mu pomagamo razviti empatijo do drugih.
Preprečevanje in ozaveščanje v šolah
Dobra praksa v šolah bi morala biti vpeljava programov, ki vključujejo vse deležnike – učitelje, starše, dijake, vse, ki so lahko priča nasilju. Pomembno je, da se naučimo prepoznavati nasilje in izvajati protokole ukrepanja v primeru, ko je situacija posebej zahtevna. Razviti bi morali tudi programe za prepoznavanje prikritih oblik nasilja, kot so izločanje iz družbe, žaljivi vzdevki in zafrkavanje.
Za mnoge starše je tudi odločitev, kaj storiti, ko odkrijejo, da so posnetki nasilja krožili po spletu, zelo zahtevna. Kljub temu da so takšni posnetki pogosto invazivni in zelo škodljivi, je pomembno, da takšne primere prijavimo šoli, svetovalnim delavkam in odraslim, ki so odgovorni za varnost otrok.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV