... Notranja bolečina ni bila resnična in nanjo nisem mogla vplivati. Ko sem se rezala, je postala resnična in sem jo lahko videla. Morala sem jo preseliti ven, iz sebe.
– Manja, 14

Medtem ko postaja vse bolj jasno, da je vpliv družbenih omrežij na otroke in najstnike zelo izrazit, pa raziskave kažejo, da se povečuje še ena nevarnost na spletu – objave samopoškodovalnega vedenja. Gre za namerno poškodovanje lastnega telesa, pri čemer se uporabljajo različni pripomočki: britvice, škarje, noži, igle, vžigalniki itd. Najpogostejši primeri tega vedenja se kažejo prav v rezanju in zažiganju kože, kar je neka vrsta spopadanja s čustveno bolečino, frustracijo in jezo. Skrb vzbujajoče je da, mladi družbena omrežja uporabljajo za objavo informacij o tem, kako se poškodovati in kako to prikriti pred družino in prijatelji, ter za promocijo tega vedenja. Za mladostnike in vse ostale, ki se že tako spopadajo s težavami v duševnem zdravju, so lahko takšne objave močan sprožilec različnih stisk. Po tem, ko je družbeno omrežje Instagram uvedlo politiko omejevanja oziroma odstranjevanja tovrstnih vsebin z omenjenimi ključniki, so mladi hitro našli "rešitev", in sicer z namernim napačnim črkovanjem ključnikov. Namesto besede selfharm so na primer začeli uporabljati selharmmm.

Družbeni mediji igrajo veliko vlogo pri duševnem počutju današnje mladine. Številni ranljivi najstniki se zlahka znajdejo v škodljivih spletnih prostorih, ki lahko vplivajo nanje v tako veliki meri, da verjamejo, da jim bo samopoškodovanje celo pomagalo.

Raziskovalci so ugotovili, da uporabniki, ki svoje objave označujejo s ključniki, povezanimi s samopoškodbami, pogosto uporabljajo tudi ključnike, povezane s samomorom, depresijo, motnjami hranjenja in občutkom splošne duševne stiske. Za večino ljudi, ki si povzročajo poškodbe, je to oblika čustvene katarze oziroma mehanizem obvladovanja, pri čemer ne gre za poskus samomora, ampak za strategijo uravnavanja težkih čustev.

Informacije za starše

Mladostniki, ki se samopoškodujejo, to največkrat počnejo skrivaj in ta skrivnost je največji pokazatelj, da je nekaj narobe. Pri tem velja omeniti, da vsi, ki se samopoškodujejo, ne postanejo oddaljeni od družine in prijateljev – nekateri še naprej ohranjajo nasmeh na obrazu in se delajo, da je vse v redu. Vsak starš najbolje pozna svojega otroka, vseeno pa so v nadaljevanju izpostavljene ključne stvari, na katere morajo biti starši pozorni.

Otrok ima na rokah ali nogah, včasih tudi na trebuhu nenavadne opekline, ureznine, rane, sledi ugrizov ali modrice, ki lahko sčasoma postajajo vse obsežnejše.

V sobi ima lahko britvice, nože, škarje in druge ostre predmete ter gumijaste trakove, ki se uporabljajo za povečanje pretoka krvi.

Dolgo časa preživi sam, zlasti v kopalnici ali svoji sobi.

Nošenje oblačil, ki niso primerna za letni čas, denimo dolgih rokavov ali hlač v vročem vremenu. Izogibanje preoblačenju pred drugimi (tudi plavanju in bazenom).

Čeprav se pogosto zdi, da samopoškodovanje v tistem trenutku prinese nekaj olajšanja, je to le začasno. Ko se čustva znova okrepijo, se spet poveča tudi želja po samopoškodovanju. Ker se ta cikel sčasoma nadaljuje, lahko začne mlada oseba čutiti sram, zmedenost ali strah zaradi dejstva, da se samopoškoduje, to pa ustvarja dodatno obremenitev, ki jo nosi poleg tega, kar že preživlja. To lahko postane cikel, ki ga je res težko prekiniti, in navada, ki jo je težko ustaviti. Nekateri starši, ki opazijo pri otroku samopoškodovalno vedenje, si zatiskajo oči, da je otrok pač v takšnem obdobju in da ga bo sčasoma prerasel. Ker gre za jasen znak, da je otrok v stiski, je težavo pomembno reševati čim prej. Seveda nikakor ne s kričanjem, obtoževanjem, grožnjami, kaznovanjem in poniževanjem, ampak s sočutjem, poslušanjem in vrednotenjem čustev. Pri tem je pomembno poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč, zelo koristno pa je, da je vanjo vključena vsa družina.

Ne smemo pozabiti, da je samopoškodovalno vedenje način, s katerim skuša otrok obvladovati svoja čustva, občutke, stisko in izkušnje, se razbremeniti napetosti, doživeti občutek fizične bolečine zaradi zmanjšanja čustvene bolečine ter pridobiti občutek nadzora nad težavami. Vedno je koristno, če starši več časa namenijo pogovoru s svojimi otroki o dušenem zdravju. Še več pozornosti pa je treba temu nameniti takrat, ko se pojavljajo odkloni v otrokovem čustvovanju in vedenju.

Viri: WebMD / SelfInjury / YoungMinds