Puberteta je obdobje življenja, ki ga zaznamuje nagel prehod iz otroštva v adolescenco. Poleg telesnih sprememb prinaša tudi vrsto čustvenih in psiholoških izzivov. Posledično je za starše zelo pomembno, da poskušajo razumeti vsa čustvena nihanja, hormonske spremembe in kaj se dogaja z njihovimi otroki v obdobju pubertete, da bi znali težave pravočasno in subtilno reševati. 

Če ima otrok vročino ali pa kaže druge simptome fizične bolezni, se starši zelo hitro odzovejo in otroku poiščejo pomoč. Kadar pa otrok kaže znake žalosti, nezainteresiranosti za stvari, v katerih je nekoč užival ali druge znake tesnobe in anksioznosti, starši to pogostokrat prezrejo in pripisujejo zgolj fazi odraščanja. A duševno zdravje je ključnega pomena za zdrav razvoj otroka. 

Ne samo, da duševno zdravje posredno vpliva tudi na fizično zdravje, zaradi težav z duševnim zdravjem imajo lahko najstniki številne posledice, kot so težave in motnje pri učenju, socializaciji z drugimi vrstniki, samozavesti ter drugih pomembnih vidikih razvoja. Pri nekaterih otrocih nezdravljene duševne težave vodijo v samomor. Zato se naučite prepoznati znake in preventivno ukrepati. Otroka sprejmite in mu dajte vedeti, da ga imate brezpogojno radi ter, da se lahko vedno obrne na vas, še posebej pa kadar je v hudi stiski. 

Hormonske spremembe in čustveni vrtiljak

Med puberteto pride do velikih hormonskih sprememb v telesu, kar povzroči nihanje razpoloženja in čustveno nestabilnost. Mladostniki lahko doživljajo precej intenzivna čustva, kot so žalost, razdražljivost, jeza in tesnoba. Pomembno je potrditi njihova čustva, ustvariti varen prostor za komunikacijo in spodbujati zdrave mehanizme obvladovanja čustev, kot so pisanje dnevnika, telesna vadba in tehnike dihanja.

Telesna podoba in samospoštovanje

Telesne spremembe med puberteto, kot so skokovita rast, pridobivanje telesne teže in razvoj sekundarnih spolnih znakov, kot so obrazna in telesna poraščenost, rast dojk in podobno, lahko vplivajo na telesno podobo, samozavest in samospoštovanje. Mladostniki se lahko v tem obdobju primerjajo z vrstniki ali družbenimi ideali, kar vodi do občutkov neustreznosti ali nezadovoljstva s telesom. Spodbujanje pozitivne telesne podobe z odkritimi pogovori, spodbujanje medijske pismenosti in poudarjanje njihovih dobrih lastnosti in prednosti lahko pomaga otroku ustvarjati zdravo samopodobo.

PREBERI ŠE: Starši, kaj bi storili, če bi se nekdo ves čas drl na vas? Bi se podredili ali se umaknili in prekinili stik?

Socialni pritisk in medvrstniški odnosi

Puberteta sovpada tudi s povečanimi socialnimi interakcijami in oblikovanjem novih medvrstniških odnosov. Mladostniki se lahko počutijo pod pritiskom, da bi se morali prilagoditi družbenim pričakovanjem, kar lahko povzroči tesnobo, strah pred zavrnitvijo ali pritisk vrstnikov. Izobraževanje mladostnikov o zdravih odnosih, spodbujanje samozavesti in negovanje podpornega družbenega okolja lahko pomaga pri obvladovanju teh izzivov.

Akademski stres in anksioznost glede uspešnosti

Ravno tako se v obdobju pubertete lahko pojavijo težave s povečanimi akademskimi zahtevami in pričakovanji glede uspešnosti. Mladostniki lahko doživljajo velik stres, pritisk zaradi perfekcionizma in tesnobo glede uspešnosti, kar lahko negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Spodbujanje pristnega in spoštljivega pristopa do učiteljev, poučevanje tehnik obvladovanja stresa in osebne rasti lahko mladostnikom pomagajo pri učinkovitem soočanju z akademskimi pritiski.

PREBERI ŠE: Shizofrenija - Mladi velikokrat ne sprejmejo, da imajo težave

Oblikovanje identitete in samoodkrivanje

Puberteta je obdobje samoodkrivanja, kjer mladostniki raziskujejo svojo osebno identiteto, vrednote in prepričanja. To obdobje je lahko zelo zahtevno, saj lahko posamezniki dvomijo o svoji identiteti, doživijo zmedo ali se soočijo z družbenimi pritiski in zavrnitvami. Zagotavljanje podpornega okolja, ki spoštuje individualne razlike, spodbujanje samorefleksije in nudenje smernic lahko mladostnikom pomaga pri procesu oblikovanja njihove identitete.

Motnje duševnega zdravja in iskanje pomoči

Mladostništvo je ranljivo obdobje za nastanek motenj duševnega zdravja, kot so anksioznost, depresija in motnje hranjenja. Ključnega pomena je prepoznati znake in simptome teh motenj, vključno s kronično žalostjo in nezadovoljstvom, spremembami pri apetitu ali vzorcih spanja, socialnim umikom ali pomembnimi vedenjskimi spremembami. Spodbujanje odprtega dialoga, zmanjševanje stigme glede duševnega zdravja in povezovanje mladostnikov z ustreznimi podpornimi sistemi, kot so terapevti ali šolski svetovalci, so bistvenega pomena za zgodnjo intervencijo in zdravljenje.

Starševska podpora, ki vključuje odprto komunikacijo, varen in vključujoč prostor ter spodbujanje zdravih strategij samoobvladovanja lahko najstnike opolnomoči, da se znajo dobro soočiti s kompleksnostjo pubertete in hkrati postanejo bolj odporni, z močnimi temelji za vseživljenjsko dobro počutje.

Viri: children1st.org.uk, raisingchildren.net.au, health.harvard.edu