Meje otroštva se iz leta v leto nižajo in trenutno nekako velja prepričanje, da se puberteta začenja že pri desetih letih starosti. Poleg tipičnih sprememb moderne dobe pa se je spremenilo tudi razumevanje pojmov, kot so: ljubezen, druženje in zabava. Način, na katerega smo se spoznavali naši stari starši, starši in tudi mi, je že pred časom izzvenel. Romantične geste, pisanje pisem in vabila na ples so zamenjala instant sporočila na družabnih omrežjih. Dolgotrajne zveze pa so nadomestila neobvezujoča druženja, mnogokrat v spremljavi alkohola in prepovedanih substanc. Ravno zato se dogaja tudi, da se mladi veliko prej spuščajo v spolne odnose, kot se je to dogajalo v preteklosti. Ob tem pa je seveda pomembno, da starši prepoznajo, kdaj je čas za prve pogovore o spolnosti. Otroci so že zelo zgodaj pripravljeni na pogovor o spolnosti – že pri treh letih. Takrat jih lahko namreč naučimo, kako naj pazijo nase. Naučiti jih moramo, da se določenih delov njihovega telesa ljudje ne smejo dotikati. Z otroki se moramo o telesu in spolnosti pogovarjati v vsaki fazi razvoja.

Glede na rezultate zadnje mednarodne raziskave HBSC iz leta 2018, je imel že vsak peti (20,3 %) 15-letnik in pomembno višji odstotek 17-letnikov (47,7 % ali skoraj vsak drugi)imel spolni odnos. Pri 15-letnikih je odstotek teh, ki so imeli spolni odnos, pomembno višji med fanti (25,1 %) kot dekleti (14,9 %), medtem ko pri 17-letnikih ni pomembnih razlik med spoloma. Večina 15-letnikov in 17-letnikov je ob zadnjem spolnem odnosu uporabila zanesljivo zaščito pred nosečnostjo ali kondom. V obeh starostnih skupinah v uporabi zanesljive zaščite pred nosečnostjo oziroma uporabi kondoma ni pomembnih razlik med spoloma. Trend (15 let): v obdobju 2002–2018 se je skupno in pri obeh spolih pomembno znižal odstotek 15-letnikov, ki so imeli spolni odnos, ni pa pomembnih razlik v odstotku uporabnikov zanesljive zaščite pred nosečnostjo ali kondoma pri zadnjem spolnem odnosu.

Večina staršev v sodobnih spremembah vidi zgolj negativno plat, zato si želijo na vsak način zaščititi svoje otroke. Vendar pa je treba razumeti, da so spremembe del življenja in namesto, da bi jih poskušali neuspešno zaustaviti ali nanje vplivati, je bolje, če se potrudimo nanje odzvati tako, da se prilagodimo. Če bomo otroka skušali izolirati od novodobnega sveta in časa, ga ne bomo uspeli primerno pripraviti na realnost in življenje, ki se okoli nas odvijata. Zato je prav, da se soočimo z izzivi današnje, moderne dobe in pristopimo k njim na pozitiven način.

Velik vpliv na otroke in mladino imajo zagotovo mediji. Na televiziji, spletu in v tiskanih medijih lahko otroci naletijo na različne informacije. Nekatere jim bodo koristile, spet druge jih lahko zmedejo in podajo popačeno predstavo o realnosti. Na televizijskih programih je namreč bore malo oddaj, ki bi izobraževale v smeri zdrave in primerne spolnosti, je pa ogromno pornografske vsebine, ki predstavlja popolnoma napačno sliko o spolnosti. Mladi lahko dobijo vtis, da bi moralo moško ali žensko telo določeno izgledati in ob tem lahko razvijejo nizko samopodobo in predsodke o lastnem videzu in postavi. Ravno tako dobijo napačno predstavo o spolnosti in kako naj bi ta potekala. Zato je pomembno, da prevzamete del svoje starševske odgovornosti in se z otrokom o tem pogovorite. Naj ne bo pogovor o spolnosti tabu tema. Ravno nasprotno, pogovor o spolnosti je treba normalizirati in otroku dajte vedeti, da ste odprti za vsa vprašanja in da ste vedno na voljo za iskren pogovor, ki je izjemno pomemben v obdobju odraščanja vašega otroka.

V pogovoru z otrokom bodite konkretni in jasni. Otroku pojasnite vse o varni in primerni zaščiti ter zakaj je pomembno, da počaka na primeren čas in pravo osebo, do katere bo gojil čustva in jo bo resnično dobro spoznal, preden se bo odločil za prvi korak k spolnosti.

Dober primer pogovora o spolnosti z otroki je Nizozemska, kjer otroke od četrtega leta dalje učijo o njihovih telesih in spolnosti. Z otroki in mladostniki se odkrito pogovarjajo doma, v šoli in pri zdravniku. Posledice obvezne spolne vzgoje so dviganje starosti ob prvem spolnem odnosu, manj najstniških nosečnosti, manj splavov, manj okužb s spolno prenosljivimi boleznimi. Mladi imajo manj spolnih partnerjev, s tistimi, s katerimi vstopajo v intimne odnose, pa se več pogovarjajo o tem, kaj jim je pri seksu všeč in kaj ne, na splošno poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti.

Kaj lahko naredimo kot starši?

Otroke bi morali naučiti, da se zavedajo svojega telesa in ga sprejemajo takšnega, kot je, pa tudi, da se zavedajo in sprejemajo telo partnerja, s katerim vstopajo v spolni odnos. Poleg telesne bližine pa je pri spolnosti pomembna tudi čustvena bližina, zato bi mlade morali naučiti, kako v odnosu prepoznavati in razumeti lastna in partnerjeva čustva.

Pomembno je tudi, da prilagajamo pogovor starosti in zrelosti otroka ter ne povemo vsega naenkrat. Za začetek se lahko začnete pogovarjati o poljubih in dotikih, nato o zmenkih, simpatijah in zaljubljenosti, o fantih (ali dekletih) ter ob primernem času tudi iskreno o spolnosti. Ob tem naj nas vodi njihova radovednost in sproščeno poskusite odgovoriti na vsa njihova vprašanja.

Tudi sami se morate na pogovor primerno pripraviti in predelati določene stvari, saj bodo otroci lahko hitro ugotovili, da vam je nerodno ali neprijetno, kar posledično ne bo podprlo njihovega zaupanja in sproščenosti ob pogovorih z vami.

Zgodnja najstniška leta so primeren čas za pogovor o tem, zakaj ni dobro hiteti s spolnostjo. Opozoriti jih je treba, kakšna so fizična in psihična tveganja, če se prezgodaj odločijo za spolne odnose. Predvsem pa je pomembno, da ne odlašate s pogovorom do takrat, ko bo vaš najstnik že imel razmerje. Najbolje je, da se začnete pogovarjati o spolnosti že veliko prej. Mlajši otroci so namreč še čustveno manj vpleteni v spolne teme in tako obstaja tudi večja možnost, da bodo bolj odprti za pogovor tudi, ko bodo starejši.