Nekateri strokovnjaki pravijo, da ima to obdobje zelo sebične in narcisoidne poteze. Najstniki želijo biti opaženi in dobri sogovorniki, ki vse vedo in so hitro užaljeni, če jim nasprotujemo. V tem obdobju ne bi delali nič ali pa bi samo uživali, ker njihovi možgani potrebujejo veliko energije, zato so lenobni in razdražljivi.

Za starše je ključno, da razumejo to razvojno obdobje in ga sprejemajo kot del rasti. Če se na najstnikovo nepredvidljivo in neobvladljivo obnašanje odzivajo s pretiranim stresom, se lahko soočijo s t. i. starševsko izgorelostjo.

Učenje spoštovanja in obvladovanja čustev

Treba se je zavedati, da je najstnik zanesljiv le v svoji nezanesljivosti in si ne more pomagati, kar pa nikakor ni opravičilo za njegovo nespoštljivo obnašanje. Vsekakor ga je treba naučiti tega, da je lahko jezen in to jezo izraža, nikakor pa ne more biti žaljiv in nespoštljiv.

Takoj, ko se najstnik umiri, je treba to obnašanje nasloviti in se o njem pogovoriti. V čustvenem viharju najstniki pogosto ne poslušajo, saj so preveč obremenjeni s svojimi občutki. Ko se pomirijo, se lažje zavedajo svojih dejanj in se iz njih učijo, kako se bodo v naslednji podobni situaciji lahko odzvali.

Pomembnost pravil in posledic

Najstniki potrebujejo jasne in dosledne meje. Pravila jim zagotavljajo občutek varnosti in predvidljivosti. Kazni za kršitve pa morajo biti vnaprej določene in izvajane dosledno. Če starši svojih pravil ne upoštevajo, izgubijo avtoriteto in resnost v očeh mladostnikov. Slednje velja tudi za poklice, ki delajo z mladimi.

Pomembno je, da starši ostanejo odločni, tudi ko se soočajo s čustvenimi izzivi, kot so občutki krivde ali sočutja, ki jih lahko vodijo k popuščanju. To je še posebej zahtevno v družinah, ki so prestale težka obdobja, kot so ločitve, posvojitve, rejništva, smrti ipd.

V primeru, da sta starša ločena, morata vseeno nastopati skupaj. To pa je lahko izjemno težko, še posebej če gre za manipulacije enega, ki še ni predelal svoje ločitve. Če bi jo predelal, se z bivšim zakoncem ne bi boril in ga poskušal očrniti pred otrokom. Najstniki so v teh primerih žrtev manipulacije enega od staršev proti drugemu, kar pa otroka zelo zmede in ga naredi še bolj jeznega in razdvojenega.

Najstniki nikoli ne zamerijo strogosti, če je ta spoštljiva, zamerijo pa krivico in so nanjo zelo občutljivi. Imajo občutek, da jih ne jemljemo resno in nam ni mar za njihova doživljanja.

Humor kot most do najstnika

Ko vzgoja postane zahtevna in starši občutijo, da so na robu svojih zmožnosti, lahko veliko prispeva nežaljiv smisel za humor. Ta lahko pomaga preseči napetosti, prebije najstnikove zidove in ustvari prostor za pogovor. Pomembno je, da starši ostanejo samozavestni in se ne bojijo soočanja z najstniškimi izzivi, kar v zadnjem obdobju vse pogosteje opažamo. 

Zavedati se moramo, da najstnik noče biti nespoštljiv, ampak si ne more pomagati. Mi mu moramo z zgledom pokazati, da smo spoštljivi in hkrati odločni, da nas lahko spoštuje. Najstniki si kljub vsemu želijo strukturirane in empatične starše, ki jim bodo pomagali na poti do zrelosti.

Vloga vzornikov in vpliv družbe

Najstniki si pogosto poiščejo vzornike zunaj družine, a hkrati ostaja starš njihov najmočnejši zgled, tudi če ga morda na zunaj zavračajo. Pomembno je, da starši ohranjajo svojo vlogo vzornika, se zavzemajo za zdrave vrednote in skušajo zmanjšati vpliv škodljivih vsebin, ki jih mladi pogosto srečujejo na spletu.

Družbeni mediji in vplivneži lahko negativno vplivajo na najstnikovo dojemanje uspeha in vrednot, saj spodbujajo kulturo uživanja in hitro pridobljene slave. Najstnik še nima filtra, katere vsebine so zanj primerne, starši pa ne dovolj velikega nadzora nad tem, kaj otrok gleda na spletu. 

Na nas je, da jih zaščitimo pred samim seboj, saj kot že omenjeno, še nimajo izgrajenega občutka za odgovornost. Zato smo posledično mi tisti – starši, učitelji, vzgojitelji – ki jim moramo pomagati, da se razvijajo v strukturirane in empatične osebnosti.