Samozadovoljevanje je povsem normalen del razvoja vsakega najstnika in ob tem velja poudariti, da se raziskovanje telesa začne že mnogo prej, v zgodnjem otroštvu, ko otrok ob dotikanju spolovil doživlja občutja zadovoljstva, ugodja in lajša napetosti. Začne se torej s povsem nenamernim stimuliranjem ali bolje rečeno igranjem s spolovilom že v zgodnji starosti pri obeh spolih. 

Pomembno je poudariti, da smo starši tisti, ki ta dejanja vidimo in razumemo kot del spolnosti, majhni otroci tega aspekta še ne razumejo, niti poznajo. Drugače pa je v obdobju pubertete, ko najstnik samozadovoljevanje že povezuje s spolnostjo. Dolgotrajno prhanje, nenadno zaklepanje vrat in zahteve po zasebnosti, morda celo očitni znaki na oblačilih ali posteljnini, so pogosti znaki, da je najstnik zelo verjetno začel s samozadovoljevanjem.

Ne smemo pozabiti, da je obdobje pubertete za marsikaterega najstnika zelo težavno obdobje, teme o samozadovoljevanju pa v otroku lahko prebudijo občutke nelagodja, sramu, tesnobe, krivde ... Poleg tega je to čas, ko vrstniška podpora pogosto prevlada nad otrokovo potrebo po podpori staršev, zato je pomembno zavedanje, da bodo otroci v pomanjkanju informacij pogosto iskali pojasnila o občutljivih temah pri svojih vrstnikih ali na spletu. 

Pogovor o tej temi je torej velikega pomena, saj spodbuja oblikovanje zdravega odnosa do svojega telesa ter telesno avtonomijo, omogoča svobodo raziskovanja in užitkov brez neprijetnih občutkov, da počne nekaj narobe. Otrok se tudi nauči, kako radovedno, odprto in brez obsojanja pristopiti k tovrstnim temam.

Čeprav je to ena najbolj nerodnih tem za pogovor, je to izjemno pomemben korak. Ne le da s tem ovrednotimo in normaliziramo njegovo doživljanje in spodbujamo zdrav spolni razvoj, ustvarjamo tudi varno, podporno in pozitivno domače okolje. To pa lahko pomembno vpliva na oblikovanje zdravega odnosa do spolnosti in manj tvegana spolna vedenja v prihodnje.

Kako se pogovarjati z najstnikom o masturbaciji?

- Pogovor lahko začnemo s priznanjem, da je tema nerodna tako zanj kot za vas, pa vendar zelo pomembna za spodbujanje vseh vidikov zdravega razvoja – telesnega, čustvenega, odnosnega in spolnega. Lahko omenite, da ste tudi sami šli skozi isto obdobje kot on. Pri tem lahko kanček humorja precej ublaži nelagodje.

- V redu je, če otroku poveste, da vaši starši nikoli niso govorili o samozadovoljevanju ali čemer koli v zvezi s spolnostjo (če to drži). Z njim lahko podelite, če ste takrat čutili nelagodje, sram ali krivdo v povezavi s spolnostjo, saj se bo na ta način počutil razumljen, slišan, sprejet.

- Namesto da domnevate in ugibate, ali se vaš najstnik samozadovoljuje, lahko začnete z vprašanjem, kaj ve o tem, kaj je videl in kaj je slišal od prijateljev. Na ta način mu date prostor, da z vami podeli, kar ve, kar vam lahko pomaga, da svoje odzive prilagodite njegovim potrebam in ozaveščenosti. 

- Poudarjajte, da je vse to del spolnega razvoja. Naj ve, da ne dela nič narobe. To je hkrati tudi priložnost, da ga naučite ali spomnite na postavljanje meja na različnih področjih njegovega življenja; samozadovoljevanje je popolnoma zdravo, dokler ne ovira vsakdanjega življenja. 

Kaj to pomeni? 

Kompulzivno samozadovoljevanje lahko vodi v zasvojenost, če se razvije v mehanizem za obvladovanje stresa in težkih čustev. Prav tako uporaba pornografije oblikuje nerealna pričakovanja in lahko prispeva k nevarnosti razvoja odvisnosti od masturbacije in izkrivlja pogled na zdravo spolnost.

Česa se pri pogovoru izogibati?

Ne samo pri pogovoru o spolnosti, masturbaciji in podobnih temah, tudi sicer se pri občutljivih temah izogibajte norčevanju, sramotenju, obsojanju, kar bi otroku dalo občutek, da z raziskovanjem telesa počne nekaj moralno spornega, napačnega, umazanega ... 

Prav tako ne izpostavljajte tovrstne teme pred drugimi člani družine ali sorodniki - če vam otrok nekaj zaupa, naj to ostane med vama. Nikar nenadoma ne prekinite pogovora, če vam postane nelagodno, neprijetno ali slišite stvari, ki jih morda niste pripravljeni slišati. V tem primeru je to samo znak, da morate sami delati na odnosu do spolnosti.

Kaj pa, če ga zalotite pri samozadovoljevanju?

Marsikateri starš se sprašuje, kako se odzvati, če zaloti svojega otroka pri samozadovoljevanju. Nedvomno gre za pomembno vprašanje, saj lahko vaša reakcija izrazito vpliva na otroka. Delanje grimas, kriki, izrazi gnusa, presenečenja, izbruhi smeha so zagotovo reakcije, ki se jim izognite. Opravičite se za kakršno koli kršitev njegove zasebnosti, seveda ob predpostavki, da ste vstopili v sobo brez trkanja. 

Vzemite si čas za razmislek o tem, kaj se je zgodilo, o vaši reakciji in vašem odnosu do spolnosti. Povejte mu, da bi se radi pogovorili o tej temi, a mu dajte potreben čas. Za lažji začetek lahko predlagate tudi nekaj knjig o odraščanju ali pa spletnih mest, ki so dobra iztočnica za pogovor. Seveda pa otroka nikar ne silite, če čutite odpor, mu pa vseeno dajte vedeti, da ste pripravljeni na pogovor, ko bo to želel.

Viri: GoodTherapy / VeryWellMind