Puberteta je obdobje velikih razvojnih sprememb, ki jih pogosto spremljajo nihanja v razpoloženju, razdražljivost, obdobja potrtosti in drugi čustveni odkloni, ki jih starši pogosto povezujejo z odraščanjem. Prav zaradi tega je pri najstnikih shizofrenijo dokaj težko prepoznati, saj je ločnica med običajnim najstniškim nerazpoloženjem in znaki resnejših duševnih motenj včasih zelo nejasna. Zelo pomembno je, da v tem obdobju ostajamo z otrokom v stiku ter spodbujamo zaupanje in komunikacijo, saj le tako spremljamo njegov razvoj in vemo, kaj se z njim dogaja. To pa še posebej velja v primerih, ko imamo duševne bolezni v družini. 

Ga 'meče' puberteta ali je kaj drugega? Kako prepoznati shizofrenijo pri mladostnikih? 

Shizofrenija je psihotična motnja, ki se pogosto začne v pozni puberteti in zgodnji odrasli dobi. Vpliva na to, kako oseba zaznava svet, razmišlja in se vede. Nekateri ljudje psihoze zmotno zamenjujejo z nasilništvom, vendar to nikakor ni isto. Psihoza pomeni 'odcepiti se od resničnosti', kar tudi predstavlja shizofrenijo. Gre torej za duševno motnjo, pri kateri oseba težko loči, kaj je resnično in kaj ni. 

Simptomi se pri najstnikih običajno pojavljajo postopoma in sčasoma naraščajo. Gre za tako imenovano prodromalno obdobje, ko so zgodnji simptomi shizofrenije včasih videti kot simptomi drugih težav (npr. tesnoba ali depresija). Sprva so lahko videti kot povsem običajen del odraščanja in se kažejo kot slabši učni uspeh, menjavanje prijateljev, težave s spanjem ali razdražljivost. Pri najstnikih obstaja tudi nekaj zgodnjih opozorilnih znakov, ki se kažejo kot spremembe v razmišljanju, čustvovanju in vedenju. 

Spremembe v razmišljanju se nanašajo na pomanjkanje koncentracije in nezmožnost sledenja toku misli. Na zunaj se zdi, kot bi bil najstnik nedosleden in zmeden. Poleg tega lahko začne omenjati, da sliši ali vidi stvari, ki niso resnične (slušne in vidne halucinacije). Zelo podobno je tudi zamenjevanje dogajanja na televiziji ali v sanjah z resničnostjo. V tem primeru mladostnik težko loči, kaj je res in kaj ne, in misli, da ga glasovi v filmu nagovarjajo. Pogosto ima tudi nenavadne ideje, ki nimajo nobenega smisla – mladostnik npr. misli, da mu starši kradejo stvari ali pa da ga je obsedel duh. Nemalokrat je prisotna tudi paranoja oz. preganjavica, pri kateri je prepričan, da ga ljudje zasledujejo, govorijo o njem in podobno. 

Spremembe v čustvovanju se kažejo predvsem v obliki jeznih izbruhov, izrazite tesnobe ali strahu ter izmenjavanja izredne razpoloženosti in razdražljivosti. 

Spremembe v vedenju pa se pogosto kažejo kot nerodni ali nenavadni gibi obraza in telesa. Značilna sta tudi brezizrazen izraz na obrazu in topo strmenje. Mladostnik govori s samim seboj in uporablja nenavaden govor, ki ga ne morete razumeti. V pogovoru z drugimi hitro spreminja teme. Zanj so značilni tudi neprimerni odzivi na določene situacije, kot je denimo izbruh smeha ob žalostnem trenutku. Na področju družabnega življenja ima težave tako pri sklepanju kot tudi ohranjanju prijateljstev, kar ga sčasoma potisne v osamljenost. Lahko postane tudi zanemarjen, saj za osebno nego postopoma neha skrbeti. Sledi lahko zloraba prepovedanih substanc in z njimi povezano nasilno vedenje. 

Vzroki in zdravljenje

Shizofrenija je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi nepravilnostmi v možganih. Možganske regije, ki nadzorujejo in usklajujejo razmišljanje, zaznavanje in vedenje, ne delujejo pravilno, zato mladostnik zelo težko filtrira in obdeluje informacije ter jih doživlja popačeno. Prizadet je lahko tudi limbični sistem, talamus, korteks in več drugih možganskih regij. Shizofrenija ima pogosto tudi genetsko komponentno, čeprav ne v vseh primerih. Travme ob rojstvu in poškodbe možganov ploda v maternici povečajo tveganje za shizofrenijo. Nedavne raziskave tudi kažejo, da lahko znatna uporaba marihuane sproži pojav shizofrenije pri mladostnikih, ki imajo genske predispozicije. To pomeni, da bi se morali tisti, ki imajo med ožjimi družinskimi člani osebe s shizofrenijo, izogibati uživanju marihuane in drugih psihotropnih substanc. 

Zgodnje diagnosticiranje je ključnega pomena za okrevanje in zmanjšanje vpliva shizofrenije na mladostnika. Celovit program zdravljenja navadno vključuje ustrezna antipsihotična zdravila v kombinaciji s psihoterapijo – seveda je to v veliki meri odvisno od intenzivnosti simptomov. Pomembno je tudi, da se vsa družina pouči o bolezni in pristopih čustvene podpore. Pri mladostnikih s shizofrenijo je zelo pomembno ohranjanje ustrezne dnevne rutine. Cilj zdravljenja je zmanjšati simptome in izboljšati funkcionalnost, zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni ter spodbujati okrevanje.

Pomembno! Vsebina ni namenjena postavljanju diagnoze, ampak služi samo kot sredstvo za ozaveščanje o duševnih težavah pri mladostnikih. Če pri svojem otroku opazite kakršne koli nenavadne znake, ki vas skrbijo, se posvetujte z osebnim zdravnikom, ki bo predlagal nadaljnje ukrepe. Bolje je reagirati prehitro kot prepozno, sploh ko gre za zdravje otroka.

Viri: WebMedicine / TeenMental Health / Psychiatry.Org