V Sloveniji je vse več otrok z odloženim vpisom v prvi razred osnovne šole, kažejo podatki ministrstva za vzgojo in izobraževanje za pretekla leta. Leta 2014 jih je bilo 974 oziroma 5,3 odstotka glede na vseh tedaj vpisanih 18.210 prvošolčkov, delež odlogov pa je skozi leta naraščal in v šolskem letu 2022/23 je bilo število otrok z odloženim vpisom 2320 oziroma 11,1 odstotka od vseh 20.979 prvošolcev.

Ravnatelji vrtcev po pričevanjih, zbranih na skupnih strokovnih srečanjih v sklopu zavoda za šolstvo, opažajo, da starši najpogosteje kot glavni razlog navajajo, da želijo otroku omogočiti še leto dni brezskrbnega otroštva. Menijo, da še ni dovolj čustveno in socialno zrel za vstop v šolo in da ne bo kos zahtevam, ki jih bo imel v šoli. Prav tako ocenjujejo, da prvi razred v šoli ni prilagojen šestletnikom in da je urnik vrtca bolj ugoden in bolj prilagodljiv, istočasno pa tudi navajajo, da imajo za otroka med počitnicami zagotovljeno varstvo v vrtcu.

Medtem so po mnenju svetovalnih delavk, ki so se na zavodu udeležile nedavnega seminarja "Pripravljenost otroka za vstop v prvi razred", razlogi za odložitev šolanja v povečanju števila otrok s specifikami, kot so denimo govorne in razvojne težave, v nesistematičnem vzgojiteljevem spremljanju razvoja otrok iz vidika pripravljenosti na šolo in v nepoznavanju značilnosti otrok na prehodu. "Razloge za odložen vpis sicer vidijo tudi v premajhni informiranosti staršev o pomenu pripravljenosti otroka na učenje, saj kronološka starost ne igra tako pomembne vloge za pripravljenost za učenje oziroma vstop v prvi razred. Menijo, da se starši premalo zavedajo morebitne razvojne škode, če otrok ostane in zamudi pravočasne spodbude iz šole. Svetovalne delavke navajajo tudi, da starši ne poznajo programa prvega razreda in da so premalo pozorni na pozitivne vidike šole, kot so recimo več druženja, spodbude k razvoju samostojnosti in iznajdljivosti otroka ..." so nanizali na zavodu za šolstvo.

Svetovalne delavke obenem še menijo, da so nekateri učitelji že v prvem razredu preveč storilnostno naravnani, ko na primer nekritično in pretirano uporabljajo delovne zvezke, in da so premalo pripravljeni za nove generacije otrok, ki zahtevajo več individualiziranih pristopov. Sistem prehoda je po njihovih opažanjih premalo opredeljen in poenoten, hkrati pa se večata pritisk in moč staršev, ker strokovno mnenje komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za šolanje ni končno. Na zavodu so še pojasnili, da se lahko starši, ki razmišljajo o odložitvi šolanja, sicer obrnejo po nasvet in pomoč pri sprejetju odločitve za odlog šolanja na svetovalno službo v vrtcu in šoli. Ob koncu so posebej poudarili, da mora biti pri odločitvi o odlogu šolanja v ospredju interes otroka in podpora njegovemu razvoju.

Marko Juhant: Šola ne vzame otroštva

Upokojeni specialni pedagog Marko Juhant svetuje staršem, naj se vprašajo, ali želijo odložitev, ker so preveč zaščitniški, ker je po njihovi oceni otrok še premajhen in ne dovolj zrel, ker še ne zmore redno v osnovno šolo. Nikakor pa naj odločitev ne temelji na trendih. "Ne odlagajte vpisa zato, da bi imel otrok še leto dni več otroštva. Šola ne vzame otroštva. Otroštvo lahko vzamejo obšolske dejavnosti, če jih ima preveč. Sicer pa je otrok v šoli pri rednem pouku manj časa kot v vrtcu."

Opaža, da starši velikokrat trdijo, da njihov otrok še ni zrel, čeprav je morda zgolj nevzgojen in se pojavijo težave ob postavitvi meja. "Ampak kaj se zgodi, če takrat otrok še eno leto ostane v vrtcu? V vrtcu obiskuje isti program kot prejšnje leto. Doma starši delajo enako kot doslej in se jim morda še bolj smili, ker je zdaj dokončno zadnje leto in bo treba zatem pa res brez odlašanja v šolo. Otrok tako še eno dodatno leto utrjuje neprimerno vedenje, kar seveda ni dobro." V navedenih primerih je po njegovih navedbah zelo smiselno, da se v vrtcu in doma spremenita program in vzgoja, da bo posledično otrokovo obnašanje ob vstopu v naslednje šolsko leto dejansko bolj sprejemljivo. Ključno je namreč obnašanje, znanja se bo praviloma že priučil, je prepričan.

Drugače je seveda, če ima otrok posebne potrebe. Tedaj se je treba po njegovih besedah posvetovati s strokovnjaki in upoštevati njihovo strokovno mnenje ter slišati tudi mnenje vzgojiteljic, učiteljic in drugih strokovnih delavcev. "Če opozorijo, da je otrok zelo naporen in vedenjsko težaven, bo cilj vrtca, da gre v šolo, in obratno, bo cilj šole, naj prej dozori, da bi imel čim manj vedenjskih težav. Tedaj je odločitev še posebej težka," se zaveda. Ob tem kot rešitev predlaga sicer redko izkoriščeno možnost, ko otrok sicer začne obiskovati prvi razred, a se ga lahko na podlagi odločbe ravnatelja tudi naknadno izpiše in prestavi nazaj v vrtec, če se ugotovi, da ni dovolj zrel. Naslednje šolsko leto pa se lahko znova vpiše v prvi razred.

Nanj se sicer večinoma obračajo starši otrok, ki že imajo strokovno mnenje, in sicer z vprašanji, ali naj gre v šolo glede na težave. "Vsak otrok bi moral biti pri štirih in najpozneje petih letih socialno sprejemljiv, kar razvojno gledano v grobem pomeni, da je zmožen tako dajati kot sprejemati. Otrok, ki zmore navedeno, bo šel tudi lažje skozi življenje. Če pa je navajen zgolj sprejemati in zahtevati ali če smo – obratno – mu privzgojili take občutke krivde, da samo daje in zase ničesar ne zahteva, bosta oba problematična v družbi. Nihče od njiju ne bo zadovoljen in posledično bodo skupaj s starši doživljali stiske," je opozoril.

Marko Juhant sicer opaža, da je dandanes modno predlagati vpis odložitve šolanja, čeprav pogosto ni pravega razloga. Sam je bolj naklonjen rednemu vpisu in odlogu zgolj, ko je strokovno utemeljen in upravičen. "Odložitve bi morale ostati izjeme in ne postati pravilo," je prepričan. Seveda se zaveda, da nekaj otrok vseeno potrebuje odložitev, kar pa bi morala po njegovem mnenju ugotavljati stroka in ne starši. Slednji lahko po njegovih izkušnjah namreč vidijo bodisi samo pozitivne bodisi samo negativne lastnosti pri otroku in lahko se zgodi, da se nikakor ne bodo strinjali s strokovnimi priporočili. A po njegovem mnenju je strokovna ocena merodajna in bi ji morali zaupati.

Kako pa poteka postopek odloga in na predlog koga?

Obvezno je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo, če odložitev šolanja predlagajo starši, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen, in če ga predlaga zdravstvena služba. Pripravljenost otroka za vstop v šolo se lahko na željo staršev ugotavlja tudi ob vpisu v osnovno šolo, čeprav se zanj ne predlaga hkrati odložitve začetka šolanja. Odložitev šolanja pa je mogoče predlagati tudi med šolskim letom, torej ko je otrok že v prvem razredu, kar lahko poleg šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe naredijo tudi starši, so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Na predlog staršev in zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi se lahko otroku za leto dni odloži začetek šolanja, če se ugotovi, da ni pripravljen za vstop v šolo. Sicer pa o odložitvi, ki jo predlagajo starši oziroma zdravstvena služba, odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo tudi imenuje. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. Člani pri oblikovanju mnenja izhajajo iz strokovnih ugotovitev oziroma utemeljitev, starši pa imajo možnost tudi sami predložiti morebitno zdravstveno oziroma drugo dokumentacijo. Po predložitvi strokovnega mnenja ravnatelj izda upravno odločbo, s katero se starše obvesti o odločitvi. Imajo pa pravico do pritožbe, o čemer nato odloča šolska pritožbena komisija.