Kdaj je uporaba pri otroku prezgodnja?

Pred dvema letoma smo s primarnimi pediatri sodelovali pri pripravi smernic o uporabi zaslonov za otroke. Do drugega leta odsvetujemo uporabo zaslonov, razen npr. za videoklice z babicami. Pediatri opazujejo, da je uporaba telefonov in drugih naprav že pri malčkih preprosto prevelika. Treba je razširiti paleto idej, kaj vse lahko počnemo starši z malčkom in otrokom, in ponovno odkriti vrednost otrokove igre. 

Večina otrok potrebuje vsakodnevno, čeprav kratko usmerjeno podporno pozornost starša, da se razvije in uživa v igri. Da se starš spremeni v hvaležno občinstvo, ki spremlja njegovo aktivnost in se odziva z odobravanjem, občudovanjem. Razumevanje koristi igre za otroka in načinov, kako ga lahko pri tem podpiramo, bo pomagalo razviti tudi zdrav odnos do zaslonov. Za otrokov razvoj ni dobro, če zasloni prevzamejo vlogo varuške, tolažnika ali pomirjevalca. Obstajajo številne zdrave aktivnosti in dejavnosti, ki jih lahko kot starši počnemo z otrokom. 

Kako pomembno je, da nadzorujemo oz. kontroliramo otroka pri uporabi telefonov in drugih naprav? Je pomembno, da smo prisotni?

Skoraj nemogoče je imeti dovolj kontrole nad zasloni, posebej, če jih otroci uporabljajo sami. Večina oz. številni starši so velikokrat manj podučeni o delovanju naprav kot njihovi otroci. Če so otroci ure in ure sami, to vsekakor pomeni, da bodo otroci slej ko prej našli vsebine, ki zanje ne bodo primerne, še manj pa koristne.

Katere so pozitivne plati družbenih omrežij?

Spletne aplikacije in družbena omrežja otroci oz. mladostniki uporabljajo na najrazličnejše načine. Pri predšolskih otrocih, kot smo že omenili, mora biti uporaba maksimalno omejena. Večina aplikacij, ki omogočajo družbena omrežja, je registriranih za uporabo otrok šele po 13. letu, je pa res, da so regulative za uporabo shematske – otrok vtipka drugo letnico rojstva in vse deluje. 

Raziskave kažejo, da otroci uporabljajo družabna omrežja na različne načine. Nekateri otroci oz. mladostniki z uporabo družbenih omrežjih pridobivajo informacije oz. vstopajo v svet, širijo svojo socialno mrežo in z uporabo predvsem pridobivajo.

Katere pa so manj prijetne plati?

Obstaja pa del otrok, ki seveda ni majhen, ki z več časa na socialnem omrežju postaja predvsem bolj depresiven, so manj zadovoljni s sabo in s svojim življenjem. Zanimivo so najbolj negativnim izkušnjam in težavam v duševnem zdravju izpostavljeni t. i. influencerji, tisti, ki največ objavljajo, podobno so več težav opažali tudi pri tistih, ki prek družabnih omrežji sploh niso vključeni v vrstniške odnose. 

Družbena omrežja veljajo za kompleksno področje, bistveno je, da se o tem z mladostniki pogovarjamo, da kažemo zanimanje za to, kaj počnejo, s kom so v stikih. Seveda to ni enostavno, vendar je koristno, da starši iščemo načine, kako se uspeti z mladostniki o tem pogovarjati, o tem, kaj delajo, s kom se pogovarjajo, koga sledijo in kaj objavljajo.

Kaj pa lahko naredimo, ko se kot starši v tem kontekstu počutimo nemočni?

V povezavi s pretirano uporabo in tovrstnimi zasvojenostmi se starši že pogumno obračajo na strokovnjake, ki nudijo pomoč ljudem s problematično rabo zaslonov, kot so npr. svetovalnice društva Logout, kjer pomagajo z individualnim svetovanjem otrokom in staršem. 

Pomembno je, da se starši z otrokom in mladostnikom pogovarjajo, ga spremljajo, opazujejo, se vključujejo v aktivnosti, kjer jih je mladostnik pripravljen sprejeti  in najdejo načine za preživljanje rednega, četudi kratkega časa skupaj. Predvsem pa, da brez zadržkov poiščejo pomoč, ko in če jo potrebujejo.